Četrtih dnevov slovenskega turizma (DST), osrednjega dogodka turističnega sektorja v Sloveniji, se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je ob koncu akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna, kjer so nagradili najlepše turistične kraje v državi, podal tudi svoje mnenje o turizmu v Sloveniji.

Predsednik republike meni, da je mogoče biti z nekaterimi kazalniki razvoja turizma sicer zadovoljen, a drugi ob tem kažejo na velike neizkoriščene možnosti. Meni tudi, da sedanji turistični rezultati niso doseženi zaradi ukrepanja države, temveč kljub temu: "In zaradi tega kot predsednik države sprejemam svoj del odgovornosti."

Kljub po Pahorjevem mnenju iskrenim poskusom, da bi na ravni države formulirali ukrepanje v korist razvoja turizma kot gospodarske dejavnosti in Slovenije kot turistične destinacije, je država tako s svojo premajhno odzivnostjo v turizmu šibek člen: "Pozdravljam napovedi nove vlade, da bo turizmu posvetila ustrezno pozornost, toda roko na srce so bile vse vlade od osamosvojitve naprej, vključno z mojo, glede napovedi veliko bolj ambiciozne, kot so bili z izkupički dosežkov. Vsekakor niso znale in še danes ne znajo izkoristiti možnosti, ki jih imamo. Ko govorimo o horizontalnem ukrepanju države na področju turizma, mislim predvsem na tiste zakonodajne in druge pogoje, ki omogočajo njegovo večjo konkurenčnost. Slovenija dosega nekatere zavidljive rezultate zlasti v primerjavi z drugimi panogami, ampak to je bolj ali manj tudi vse. Ko pogledamo pogoje za konkurenčnost slovenskega turizma na kazalnikih primerljivih držav, vidimo, da Slovenija drsi navzdol."

Pahor je v obširnem govoru povedal, da je prav, da se država osredotoča na promocijo turizma, vendar je to samo majhen segment spodbujanja te gospodarske dejavnosti: "Govorim širše, ko govorim o horizontalni politiki. Govorim o trgu dela. Velika večina ljudi, ki se gospodarsko ukvarjajo s turizmom, najsi bodo to majhni podjetniki ali pa velike gospodarske družbe, opozarjajo, da je delovnopravna zakonodaja velika težava. V turizmu so sezone, v delovnopravni zakonodaji pa tega ni kot relevantne okoliščine. To je težava. V turizmu je nekaj mesecev, ko je povpraševanje po zaposlitvi na trgu dela veliko, pogoji pa so enaki skozi celotno sezono - govorim o pogojih za tuje investicije, o davčni politiki, o reguliranju vizumske politike ..."

Pozval je še k oblikovanju moderne strategije razvoja turizma, v kateri bodo v razumno dolgem, predvidljivem in obvladljivem času določeni cilji turistične politike in njeni nosilci.

"Za Slovenijo se mi zdi, da je kot ustvarjena za uveljavitev trajnostnega razvoja. Turizem bi lahko bil glede na naravne danosti, ki jih premore naša majhna, ampak zelo lepa dežela, paradni konj. To je ta hip neka zgodovinska priložnost tudi zaradi kazalcev, ki kažejo na okrevanje slovenskega gospodarstva. Če bo ta trend nekoliko daljši, nekateri, ki so nekoliko bolj pesimistični, napovedujejo, da bi potem lahko ne samo za promocijo turizma, ampak tudi za kakšne druge pomembne korake, vključno za fiskalne spodbude, poskrbeli v okviru naslednjega proračuna. Turizem kot gospodarsko panogo in način življenja bi lahko v Sloveniji v svoji najodličnejši podobi zasnovali in razvijali tako, da bi ohranjali lepoto naše dežele in da bi lahko skozi to gospodarsko dejavnost krepili in dvigali kakovost življenja naših ljudi. V tem smislu se mi zdi turizem kot gospodarska panoga v tem trenutku in tudi v prihodnjih letih brez primerljivih tekmecev, le razumeti je treba priložnosti, ki jih skriva, in jim dati ustrezno spodbudo. Neodgovorno se mi zdi, da bi politika prezrla pobude, kritike, ki smo jih slišali v teh dneh," je sklenil svoj govor. Ob koncu je znova poudaril: "Želim, da bo turizem na državni ravni imel temeljno primerno okolje, v katerem se bo lahko razvijal v paradnega konja, kakršen bi že lahko bil."

Obljube, obljube, obljube ...
V okviru plenarnega dela DST-ja z naslovom Priložnosti turizma za večjo gospodarsko rast in kakovost življenja so v Grand hotelu Bernardin v Portorožu prevetrili aktualno stanje turistične panoge, izvedbo aktualne turistične strategije in razvojne načrte slovenskega turizma.

Udeleženci plenarnega dela se sprašujejo, ali bodo poslušali enake obljube države in se ukvarjali z enakimi izzivi in težavami. Opozorili so, da izzivi, o katerih so govorili leta 2011, tudi v letu 2014 ostajajo enaki.

Članica uprave družbe Sava Hotels&Resorts Renata Balažič je opozorila, da je letalska dostopnost naših destinacij katastrofalna, saj imamo približno toliko letalskih povezav kot Pulj. Marjan Hribar z gospodarskega ministrstva je odgovoril, da je bilo veliko sestankov na temo krepitve letalskih povezav, a so v tem času številna okoliška letališča naredila korak naprej. "Pri nas smo pa očitno predolgo vztrajali s privatizacijo, rezultat tega je počasnejši razvoj."

Za promocijo smo se zadnje čase "švercali" s Tino Maze
Predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije Zdravko Počivalšek je na novinarski konferenci opozoril na številna negativna gibanja v slovenskem turizmu. "V Sloveniji smo v zadnjih letih povečali turistične zmogljivosti in kakovostne turistične produkte, priliva od tujskega turizma je dve milijardi evrov letno, torej 1.000 evrov na prebivalca, a rast turističnega obiska se upočasnjuje, celotni prihodki v panogi padajo. V letu 2013 je čista izguba v turizmu znašala 26 milijonov evrov." Razloge je našel predvsem v tem, da je Slovenija v zadnjih letih prepolovila sredstva za promocijo in da smo "utopili Slovensko turistično organizacijo (STO) v agenciji Spirit". Če želimo doseči cilj tri milijarde evrov turističnega prometa, mora država zagotoviti učinkovito promocijo Slovenije, je prepričan. "Ni mogoče doseči rasti na domačem trgu, ker je premajhen, privabiti moramo več tujih turistov. Za to potrebujemo samostojen STO, zahtevamo 20 milijonov evrov letno za prodorno in učinkovito promocijo Slovenije, zagotoviti je treba sistemski vir financiranja."