Jesensko sezono oddaje Na lepše začenjamo z obiskom svetovne razstave EXPO v Milanu, ki jo nekateri po kulturnem pomenu in turističnem vplivu primerjajo kar z olimpijskimi igrami.

Glede na uspešno poletno sezono smo pod drobnogled vzeli bohinjski konec - destinacijo, znano pod geslom "Kjer ima dež mlade". Dolina živi od sonaravnega, trajnostnega turizma, s poudarkom na pohodništvu, kolesarjenju, vodnih in zračnih športih. Za večjo prepoznavnost lokalnih turističnih produktov so ustvarili blagovno znamko Bohinjsko. Ta se tesno dotika tudi bohinjskih sirarskih poti, ki povezujejo približno dvajset sirarjev na območju Bohinja, v dolini in na planinah, kjer pridelujejo in prodajajo sveže in kislo kravje mleko, skuto, sir, maslo. Sirarska pot je bila odprta leta 2003 za ohranjanje tradicije sirarstva ter kot pomoč sirarjem pri prodaji izdelkov. V pot so vključene planine Pečana, Laz, Krstenica, Velo polje, Konjščica, Uskovnica, Praprotnica, Zajamniki, Goreljek in Zadnji Vogel.

Narava in vpetost v kulturno in naravno dediščino okolja so glavni aduti Bohinjskega konca. Velik pomen za turizem pa predstavlja tudi Center Triglavskega narodnega parka, ki povezuje vse infotočke Bohinja. In še inovativna novost - ob Bohinjskem jezeru lahko po novem posvojite klop. Za začetek za obdobje treh let. Vsaka klop bo imela tako posebno ploščico, na kateri boste lahko z drugimi delili svojo misel, ime ali posvetilo. Vsa sredstva od posvojitve klopc bodo Občina Bohinj, Krajevna skupnost Stara Fužina-Studor, Turistično društvo Bohinj in javni zavod Turizem Bohinj namenili postavitvi in vzdrževanju klopi ter urejanju in ohranjanju poti okoli jezera. Za posvojitev posamezne klopce boste odšteli 300 evrov, naslednji dve leti pa še dodatnih 100 evrov za vzdrževanje. Bohinjci imajo do zdaj že 25 "krušnih staršev" bohinjskih klopi.

V oddaji Na lepše pa ne zamudite tudi reportaže iz EXPA v Milanu. Svetovna razstava je mnogo več kot le Gardaland za odrasle - je paša za oči, peskovnik oblikovalskih idej in norih arhitekturnih zamisli. Je izjemna priložnost za vsako državo, da se v očeh sveta predstavi na njej lasten način, zunaj znanih nacionalnih stereotipov. Na EXPU tako izvemo, da je glavni izvozni artikel Švice kava in ne znameniti sir ali čokolada - da je Litva država z največ dežja v Evropi - in da so Korejci nori na našo Postonjsko jamo.

Svetovna razstava, ki poteka vsakih 5 let, je tokrat prvič tako blizu Slovenije, kar predstavlja izjemno turistično promocijo, saj je udeleženih kar 144 držav. EXPO je do zdaj obiskalo 11 milijonov obiskovalcev. Prednjačijo Italijani in Francozi, v nasprotju s pričakovanji pa je manj Američanov in Azijcev. Slovenski ekipi, ki šteje dobrih 30 ljudi, je do zdaj v paviljon uspelo privabiti 600.000 obiskovalcev, največ jih pride ob živahnejših koncih tedna, ko se številka povzpne tudi do 7.000 gostov.

Slovenski paviljon ima enega boljših položajev. Postavljen je na križišču dveh najpomembnejših ulic na Expu, v bližini ključnih partnerskih držav Avstrije, Nemčije in Francije. Slovenija se v očeh sveta predstavlja kot zelena, aktivna in zdrava dežela. Lesena zunanjost paviljona je privlačna, trajnostno naravnana, medtem ko v notranjosti pogrešamo bolj konkretno predstavitev posameznih regij.

Marjana Grčman, Na lepše