V Luki Koper so pred kratkim s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj izvedli študijo o ekonomskih učinkih potniškega terminala koprskega pristanišča na lokalno skupnost in širše slovensko gospodarstvo. Pokazala je, da dejavnost križarjenja zagotavlja dobrih pet milijonov evrov neposredne porabe na leto.

Študija, ki jo je pripravila družba Risposta Turismo, razkriva, da so v letu 2013 udeleženci križarjenj na območju Slovenije pustili 3,7 milijona evrov. K temu je treba prišteti še okoli 300.000 evrov potrošnje članov posadk ter carinske in druge pristojbine. Skupno je tako dejavnost križarjenja Sloveniji neposredno prinesla pet milijonov evrov, k čemur je treba dodati še multiplikativne učinke, je na nedavni predstavitvi poudaril turistični strokovnjak Francesco Di Cesare.

Rezultati so bili delno pričakovani, pri čemer je poraba na potnika okoli 78 evrov celo nekoliko nad povprečjem zahodnoevropskih pristanišč, je ocenil vodja koprskega potniškega terminala Bojan Babič. To gre po njegovem mnenju pripisati prisotnosti ladjarjev oz. potnikov višjih cenovnih razredov, kakovostno oblikovani ponudbi turističnih produktov, dolgim celodnevnim postankom ter neposredni bližini mestnega jedra.

V letošnji sezoni so v Kopru sprejeli 45 ladij z 58.970 potniki, pri čemer opažajo povečevanje prihoda ladjarjev višjega cenovnega razreda ter podaljševanje sezone, ki sega od aprila do novembra. Babič je ob tem opozoril na specifiko letošnje sezone, saj so po odločitvi Benetk, da od prihodnjega leta ne bodo več dovoljevale vplutja potniških ladij nad 96.000 tonami teže, prejeli tudi precej odpovedi.

Predstavnica koprske občine Jana Tolja je navedla, da so v desetih letih na koprskem potniškem terminalu imeli že 450.000 potnikov, kar je Koper umestilo med vidne destinacije sredozemskih pristanišč. Anketa, ki so jo opravili med udeleženci križarjenj, je pokazala, da turisti kot pozitivno izpostavljajo varnost, čistost ter prijaznost in večjezičnost prebivalstva.