jskih Slovencev na območju odmaknjenih Terskih, Nadiških in Kanalske doline.

Gre za neizkoriščen turistični potencial, saj se ti multikulturni kraji na račun zgodovinskega spomina tesno povezujejo s programi in ponudbo na slovenski strani. To ni samo zgodba o turizmu, to je predvsem zgodba o pogumu ljudi, ki jim je uspelo ohraniti slovenski jezik. In to na prostoru, kjer se še vedno čutijo globoke rane politične ideologije, ki je te vasi in ljudi razdvajala po kulturni, gospodarski pa tudi po človeški plati.

Ekipa oddaje Na lepše je obiskala vas Svete Višarje nad Trbižem, znamenito Landarsko jamo, multimedijski muzej SMO v Špetru in pozabljeno beneško vas Topolovo, kjer je pred 1. svetovno vojno živelo več kot 400 prebivalcev, danes pa je v vasi ostalo nekaj manj kot 25 duš. Vas, ki se je izpraznila na račun izseljevanja, meje in hladne vojne, je nekoč živela od kmetijstva in krošnjarjenja. Tukajšnji popotni trgovci so v najboljših časih imeli poseben potni list za vse države v avstro-ogrskem cesarstvu in tudi za Rusijo. Zadnje desetletje se Topolovo na novo oživlja z mednarodno kulturno prireditvijo Postaja Topolovo, ki poteka vsako leto julija in je zagotovo vredna obiska. Danes so v vasi po zaslugi arhitekta in domačina Renza Ruclija številne hiše preurejene v prenočišča. Turisti imajo tako možnost prenočiti v avtentičnih hišah nekdanjih prebivalcev, v jedru zgodovine in arhitekture preteklega časa.

Podobno zgodbo kot Topolovo pa govori še bolj odmaknjena vasica Bardo (Lusevera po italijansko) v Terskih dolinah. Vasi je potres leta 1976 izbrisal vso tradicionalno arhitekturo. Petsto let stare zgradbe so se sesule v prah. Namesto njih so nastale anonimne montažne hiše industrijske arhitekture. Pa vendar tu še vedno pišejo in govorijo v svojem jeziku. Srce vasi predstavlja Etnološki muzej kulturne dediščine Slovencev, ki ga je postavil prof. Viljem Černo - karizmatični učitelj slovenske in italijanske književnosti, ki je ustanovil tudi kopico društev in bil tudi direktor narodne in študijske knjižnice v Trstu. Del turističnega doživetja je že samo pogovor z njim: "Tu Slovenci nismo smeli biti. So nas hoteli na vse načine poitalijančiti. Mi smo samo ustno podedovali svojo govorico, slovenščino. Vzeli so nam dušo, srce in jezik. In mi se borimo, da se ohranimo, da obdržimo to, kar so nam pustili starejši in da bomo šli naprej."
Zdi se, da je v teh odmaknjenih ljudeh uspel mali čudež. Da jim je uspelo ohraniti živo kulturno dediščino. Svoja slovenska narečja, in to kljub vihravi zgodovini. Ljudem tega prostora je namreč uspelo ohraniti svojo identiteto - in to v dveh svetovnih vojnah, fašizmu, hladni vojni in razdvojevalni politiki. Še danes radi rečejo: "Prav politika je tu vse pokvarila tu. Ne ljudje."

V oddaji pa izpostavljamo tudi spletne možnosti našega turizma. Poudarek dajemo produktu slovenskih snovalcev - spletni platformi množičnega financiranja, ki povezuje lokalne turistične ponudnike s popotniki vsega sveta. Na platformi je trenutno trinajst projektov, od tega devet tujih in štirje slovenski. Eden izmed njih je trenutna uspešnica - soba za pobeg, escape room.

Prezrli pa nismo niti inovativnega turističnega trenda: spletnega projekta EatWith.com (Jej z), ki združuje strastne ljubitelje gastronomije. Gre za izrazito družaben pristop do kulinarike, kjer se ne omejuje na klasično prehranjevanje v restavracijah, ampak ponuja kulinarično izkušnjo na domu gostitelja. Tako se spontano spoznavajo dežela in ljudje. Gost lahko pomaga pri pripravi hrane, deli svoje izkušnje, želje in vtise. Pristop je izrazito oseben, intimen, poudarjeno lokalen in daje novo razsežnost pri spoznavanju in okušanju kulinarične podobe Slovenije. Torej – če dobro kuhate in želite svojo kuharske spretnosti predstaviti drugim, se lahko prijavite na spletno stran, predstavite meni in v svoj dom sprejmete turiste.