Gradnja skupka nebotičnikov, ki sestavljajo prihodnji Mednarodni poslovni center, z Mercury Cityjem (desno) kot najvišjo zgradbo. Foto: Reuters
Gradnja skupka nebotičnikov, ki sestavljajo prihodnji Mednarodni poslovni center, z Mercury Cityjem (desno) kot najvišjo zgradbo. Foto: Reuters
Mercury City
Vam je všeč? Foto: Reuters
The Shard
Večina Londončanov meni, da The Shard kazi londonsko panoramo. Foto: EPA

Nebotičnik je sicer še v delu, dokončan naj bi bil v prvih mesecih prihodnjega leta, je pa že dosegel končno višino, natančno 339 metrov, kar je 29 metrov več od The Sharda, ki je tako naslov najvišjega nebotičnika na stari celini držal v rokah le nekaj mesecev.

Navdih je bil New York
Gradnjo 70-nadstropnega moskovskega nebotičnika je financiral ruski milijarder Igor Kesajev, ki je obogatel s trgovino na drobno. Zamislila sta si ga ameriški arhitekt Frank Williams, ki je medtem že umrl, in ruski arhitekt Mihail Posokin.

"Ko sem leta 1991 prvič obiskal New York in videl stavbi Chryslerja in Citibanka, sem pomislil, da bi takšne nebotičnike morali imeti tudi v Moskvi. 20 let pozneje so se mi sanje uresničile," je dejal Kesajev, ki se je do 1,5 milijarde evrov vrednega premoženja dokopal s prodajo tobaka in hrane.

Več ruskih tajkunov si je v novem finančnem predelu prestolnice zaželelo imeti svoje nebotičnike, a vsem ni uspelo. Tak je primer 612-metrskega nebotičnika, ki naj bi zrastel na željo milijarderja Čalve Čigirinskega, a je zaradi svetovne finančne krize ostalo le pri načrtih.

Pisarne in stanovanja
Kesajev je v Mercury City, ki ima stekleno pročelje bakrene barve, vložil skoraj milijardo evrov. Stolp ima 90.000 kvadratnih metrov pisarniških prostorov, na 20.000 kvadratnih metrih pa se bodo raztezala stanovanja. Tržna cena za kvadratni meter najema stanovanja naj bi se gibala med 630 in 700 evri.

A tudi Mercury Cityju bo naslov najvišjega evropskega nebotičnika kmalu spolzel iz rok, saj v njegovi neposredni bližini že raste Stolp federacij, ki bo visok kar 506 metrov, dokončali pa ga bodo prihodnje leto. Oba pa sta del novega finančnega predela, v katerem sodobne stavbe rastejo kot gobe po dežju, denar zanje pa večinoma prihaja iz prodaje nafte in zemeljskega plina.

"Palčki" v primerjavi z Azijci in Arabci
Evropa pa v "višinski tekmi" še vedno močno zaostaja za drugimi celinami. V Severni Ameriki, Aziji in na Bližnjem vzhodu je trenutno vsaj 60 stavb, ki so višje od Mercury Cityja. Brez konkurence bo verjetno še dolgo ostal Burdž Kalifa, 828 metrov visoki velikan, ki kraljuje nad Dubajem.