Bistveno manj obiska kot v preteklih letih imajo v domu Planika pod Triglavom, ki leži na nadmorski višini 2.401 m. Gospodarica Marica Okršlar je pojasnila, da je gostov "obupno malo". Sezona se je zaradi velike količine snega že tako začela pozneje. Še danes je na primer zasnežen del poti iz doline Zadnjica v Trenti do Doliča. Iz istega razloga je zelo zahtevna tudi pot od Doliča čez Hribarice do Doline Triglavskih jezer.

V zadnjih tednih pa obisk še dodatno krni deževno vreme, saj je bilo veliko dni, ko ni bilo nobene nočitve. V dneh, ko nočitve so, pa jih je malo in gre večinoma za tujce, je potarnala Okršlarjeva. "Če ne bi bilo tujcev, še tistih par nočitev ne bi imeli," je poudarila.

Številni nepredvideni stroški udarjajo planinsko društvo
Planinsko društvo Gorje, ki med drugim skrbi za kočo na Planiki in za kočo na Doliču, se v zadnjem času spopada s precejšnjimi stroški, je dejala. Na Planiki morajo postaviti čistilno napravo, v zadnjih letih pa so dvakrat tudi vdrli skozi strešno okno.

Gorniki so namreč v zimskem času, ko je bila koča zaprta, očitno precenili svoje sposobnosti in niso prišli do Kredarice, zato so vlomili v kočo. Prostore je pozneje zasul sneg, vlaga pa je uničila notranjo opremo in poškodovala strop v pritličju.

Poleg tega je v letošnji zimi kočo na Doliču ponovno poškodoval plaz, in to zdaj, ko so jo po uničujočem plazu leta 2009 komaj za silo obnovili. Samo ponovno popravilo je planinsko društvo stalo 30.000 evrov, je še povedala Okršlarjeva.

Koči na Stolu se godi bolje
Precej boljši obisk je letos na Prešernovi koči na Stolu, ki leži na 2.174 mh. Oskrbnica Mira Bevk je pojasnila, da je koča polna, kadar je vremenska napoved dobra za obisk gora. Če je napovedan dež, pa razen tujcev ni nikogar. Po besedah Bevkove je število nočitev na Stolu celo nekoliko večje kot lani. Obisk je največji ob koncih tedna, se pa Bevkova boji, da bo ob nadaljevanju deževnega vremena obisk upadel.

Tudi Bevkova je poudarila, da sezono rešujejo tujci. "Če tujih gostov ne bi bilo, mislim, da lahko zapremo kočo," je povedala Bevkova. Med njimi je naštela pohodnike iz Avstrije, Nemčije, Velike Britanije, Belgije, Nizozemske, Češke, Poljske, Hrvaške, pa tudi iz Francije in ZDA. Med gorniki, ki na koči zapravijo več, je izpostavila češke goste srednjih let, medtem ko domačini porabijo zelo malo.

Nekoliko nižje leži Frischaufov dom na Okrešlju v Kamniško-Savinjskih Alpah, in sicer 1.396 m nad morjem. Tudi oskrbnik te koče Zoran Belko je opozoril, da imajo približno polovico manj gostov kot lani. Njihova koča je sicer le uro oddaljena od doline, zato imajo več nočitev v zimskih kot v poletnih mesecih.

Cenik določa zveza
Kljub manj številčnemu obisku slovenskih gora v letošnjem poletju oskrbniki cen nočitev in hrane niso nižali, so jih pa večinoma ohranili na lanski ravni. Pri cenah se vse postojanke ravnajo po pravilniku Planinske zveze Slovenije (PZS).

V visokogorskih kočah, ki sodijo v prvo kategorijo, za nečlane PZS-ja nočitev stane 22 evrov v manjših in 20 evrov v večjih sobah. Za nočitev na skupnih ležiščih gornik odšteje 16 evrov. Za člane PZS-ja so cene polovične, le za nočitev v manjših sobah je popust 30-odstoten. Nižje ležeče koče sodijo v drugo kategorijo, cene nočitev pa so približno za tretjino nižje kot v visokogorskih.

PZS določa tudi najvišje cene osnovne oskrbe, torej hrane in pijače v planinskih kočah. Enolončnica z mesom tako lahko v višje ležečih kočah stane največ 6,5 evra, čaj pa 1,8 evra. Podobno kot pri nočitvah so tudi cene hrane in pijače v sredogorskih kočah za približno tretjino nižje.