Skupno število prihodov turistov glede na leto prej se je povečalo za tri odstotke, na 3.384.491 prihodov, njihovih prenočitev pa za en odstotek, na 9.579.033 prenočitev.

Število prihodov tujih turistov se je povečalo za pet odstotkov, njihovih prenočitev pa za tri odstotke. V letu 2013 se je nadaljeval upad števila prenočitev domačih gostov, kar je predvsem odraz zaostrenih gospodarskih razmer in z njimi povezanega zmanjšanja kupne moči slovenskih gospodinjstev. Povprečna doba bivanja turistov v Sloveniji je štiri dni.

Turizem je v Sloveniji pomembna gospodarska panoga, ki v bruto družbeni produkt prispeva 12,8 %, predstavlja več kot 8 % celotnega izvoza in več kot 40 % izvoza storitev. Saldo turistične izvozno-uvozne bilance je visoko pozitiven in se je v letu 2013 povečal za 2,9 % (v zadnjih 13 letih se je več kot potrojil). Po podatkih Banke Slovenije je bil priliv iz naslova izvoza potovanj v letu 2013 višji za 0,6 % (kot v doslej rekordnem letu 2012). Tuji turisti so v preteklem letu v Sloveniji skupaj (tako na zasebnih kot poslovnih potovanjih) porabili 2,006 milijarde evrov. Turizem je tudi edina izvozna dejavnost, ki izvaža DDV. Turizem letno v proračun prispeva 240 milijonov davka na dobiček.

Tudi Svetovni potovalni in turistični svet (WTTC) je v okviru poročila o ekonomskem pomenu turizma v posameznih državah v letu 2014 objavil podatke, ki se nanašajo na pomen turizma v Sloveniji in napovedi za leto 2014. Skupni prispevek turizma v skupni BDP naj bi se po napovedih poročila v letu 2014 v Sloveniji povečal za 2,4 % glede na leto 2013, ko je skupni prispevek predstavljal 12,8 % BDP-ja. Število vseh zaposlenih v turistični industriji naj bi se povečalo za 4,5 %, skupno naj bi turistična industrija v Sloveniji tako zaposlovala 110.000 ljudi. Poraba tujih turistov je v letu 2013 po neuradnih podatkih znašala 7,9 % celotne porabe, v letu 2014 naj bi se povečala za 7,1 %.

V letu 2013 smo po končnih podatkih SURS-a v turističnih nastanitvenih objektih našteli 3.384.491 prihodov turistov, ki so ustvarili 9.579.033 prenočitev.

Tuji turisti - na prvem mestu Italijani
Število tujih turistov je lani v primerjavi z letom 2012 poraslo za 5 odstotkov, na 2.258.570, njihovih prenočitev pa za 3 odstotke, na 5.962.251. Med turističnimi prenočitvami je bilo v letu 2013 skoraj dve tretjini (62 odstotkov) tujih prenočitev.

V letu 2013 največji delež med prenočitvami tujih turistov pripada turistom iz Italije (16 odstotkov tujih prenočitev) kljub 3-odstotnemu zmanjšanju števila prenočitev na letni ravni. Na drugem mestu lestvice tujih držav glede na delež v ustvarjenih prenočitvah je Avstrija (12-odstotni delež med prenočitvami tujih turistov; +1-odstotna rast števila prenočitev). Na tretjem mestu te lestvice so nemški turisti z 12-odstotnim deležem, na četrtem turisti iz Ruske federacije s 6-odstotnim deležem in 1-odstotnim padcem. Sledita Nizozemska in Hrvaška s 5-odstotnim deležem.

Lani je poraslo število prenočitev turistov s tradicionalno pomembnih trgov slovenskega turizma: iz Avstrije za en odstotek, Nizozemske (+7 odstotkov) in Belgije (+10 odstotkov), Združenega kraljestva (+8 odstotkov). Iz Nemčije smo našteli približno enako število prenočitev turistov kot v letu 2012. Iz Srbije smo imeli za en odstotek več prenočitev, iz Hrvaške pa enako število prenočitev kot leto prej. Visoke stopnje rasti prenočitev ugotavljamo na perspektivnih in čezmorskih trgih: Izrael (+28 odstotkov), Kitajska (+25 odstotkov), Koreja (+33 odstotkov), Brazilija (+48 odstotkov) in ZDA (+7 odstotkov), Avstralija (+10 odstotkov), pa tudi iz vzhodnoevropskih držav, kot so Bolgarija (+12 odstotkov), Litva (+95 odstotkov), Latvija (+9 odstotkov), Ukrajina (+3 odstotke), Češka republika (+6 odstotkov), Slovaške (+11 odstotkov). Čeprav gre pri teh tudi za trge z majhnimi absolutnimi številkami prihodov in prenočitev gostov, pa visoke stopnje rasti kažejo na velik potencial teh emitivnih trgov. Poraslo je tudi število prenočitev turistov iz Skandinavije (iz Finske za +15, Švedske za +9 in iz Norveške za +26 odstotkov).

Upad prihodov italijanskih turistov in njihovih prenočitev (enako število prihodov in za -3 odstotke pri prenočitvah) je posledica še zmeraj zaostrenih gospodarskih razmer v tej sosednji državi; lani se je manj Italijanov odločilo za potovanja tako doma kot tudi v druge države.

Recesija "udarila" po domačih turistih
Gospodarska recesija in padec kupne moči slovenskih gospodinjstev sta vplivala na število prihodov in prenočitev domačih gostov. V letu 2013 so po podatkih SURS domači turisti ustvarili za 1 odstotek manj prihodov (1.125.921 prijavljenih prihodov) in za 3 % manj prenočitev (3.616.782 prijavljenih prenočitev) kot v letu 2012. Domači turisti v Sloveniji ustvarijo 44 % vseh turističnih prenočitev, s čimer še vedno predstavljajo najpomembnejši emitivni trg slovenskega turizma.

Največ prenočitev v zdraviliških občinah
V letu 2013 je bilo največ prenočitev v zdraviliških občinah (31 odstotkov oz. 3,018 milijona prenočitev), sledijo gorske občine s 4 odstotki več ustvarjenih prenočitev kot v letu 2012 (2,26 milijona prenočitev) in obmorske občine z 1 odstotkom ustvarjenih prenočitev. Glede na leto 2012 so najvišjo rast imeli v Ljubljani (+11 odstotkov). Tuji turisti so v največjem številu prenočevali v gorskih (27 % vseh tujih prenočitev), domači pa v zdraviliških občinah (47 % vseh domačih prenočitev).

Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je ob razkritju končnih rezultatov dejal: "Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo smo med glavne kvantitativne cilje uvrstili povečanje obsega turistične dejavnosti. Za dosego tega cilja smo začrtali ukrepe za spodbuditev dviga konkurenčnosti slovenskega turizma, za zagotovitev ugodnega poslovnega okolja ter za učinkovito, inovativno trženje in promocijo Slovenije kot zanimive turistične destinacije. Za namen tega bo ponovno ustanovljena samostojna turistična organizacija. Na ta način bo turistično gospodarstvo precej bolj neposredno vključeno v promocijo turizma na državni in lokalni ravni. In kot vedno se tudi zdaj zavedamo, da bo vse te zahtevne cilje mogoče uresničiti samo v nadaljevanju odličnega sodelovanja vseh sooblikovalcev slovenskega turizma."

Turizem - pomembna slovenska gospodarska panoga
Tomaž Klemenc, v. d. direktor javne agencije SPIRIT Slovenija, pa je dodal: "Turizem je pomembna slovenska gospodarska panoga, njen pomen pa iz leta v leto raste. Na javni agenciji SPIRIT Slovenija smo s statističnimi rezultati turističnega leta 2013 zadovoljni, saj smo spet zabeležili nadaljevanje pozitivnega trenda rasti števila tujih turistov in njihovih prenočitev za 5 oziroma 3 odstotke. V tem pozitivnem trendu se odražajo rezultati sistematično zasnovanih predstavitev in trženja slovenske turistične ponudbe v partnerstvu s slovenskim turističnim gospodarstvom in drugimi ključnimi partnerji na trgih, ki jih ocenjujemo kot še posebej perspektivne. Pozitivni rezultati izvedenih dejavnosti na perspektivnih in čezmorskih trgih, kot so Izrael, Kitajska, Koreja, Brazilija in ZDA, se odražajo v rasti števila turistov in njihovih prenočitev iz teh trgov v višini dvomestnih števil. Pozitivni trend prenočitev imamo tudi z vzhodnoevropskih emitivnih trgov, kot so Litva, Latvija, Ukrajina, Češka republika, Slovaška. Brez dvoma gre za trge, ki tudi za prihodnje izkazujejo visoko zmogljivost rasti."