Župani občin ob progi namreč ugotavljajo, da se na enem najlepših železniških odsekov v Evropi, ki bi bil potreben obnove, nič ne dogaja, čeprav so Slovenske železnice po progi lani prepeljale 445 tisoč potnikov oz. 4,6 odstotka več kot leta 2005.

"V turističnem smislu se je bohinjska proga prebudila, v drugih pogledih pa še spi. Želja občin je, da bi jo modernizirali," pravi novogoriški župan Mirko Brulc. Prav na novogoriški železniški postaji je bila pred letom dni velika slovesnost ob stoletnici bohinjske proge.

Brulc: Zatika se zaradi sprememb na SŽ-ju
Brulc meni, da je bil v promociji železniške proge v zadnjem letu sicer narejen velik korak, da pa se zatika predvsem zaradi nenehnih sprememb v vodstvu SŽ-ja. Enakega mnenja je tudi blejski župan Janez Fajfar, ki skupaj z bohinjskim kolegom skrbi za promocijske dejavnosti. Fajfar poudarja, da bi se morali tako krajevne skupnosti kot SŽ bolj zavedati pomena in zmožnosti najlepše železniške povezave med osrednjo Evropo in morjem. V SŽ-ju sicer poudarjajo, da sodelujejo s krajevnimi skupnostmi.

Gorska lepotica se lahko na 89 kilometrih pohvali z 28 predori in s 65 mostovi. Izstopata predvsem 6,4 kilometra dolg bohinjski predor in solkanski most, ki je s 85 metri razpona največji železniški kamniti most na svetu.

Prav zaradi lepot želijo občine bohinjsko železnico vpisati na Unescov seznam svetovne dediščine. Posebna komisija bo to možnost preučila, prvič pa se bo sestala jeseni.