Osamljeni otok sredi Tihega oceana s skrivnostnimi kipi je bil dolgo časa med desetimi finalisti za nova svetovna čudesa, a je na koncu izpadel iz kroga najprepoznavnejših sodobnih znamenitosti. In če so bili domačini na začetku še razočarani, so si zdaj vsaj malo odahnili, saj jim je pozornost prinesla več obiskov tujcev, kot bi sami hoteli.

Največja atrakcija je 900 kipov, med katerimi jih je mnogo visokih tudi do deset metrov, otok pa vsega skupaj ponuja 26.000 arheoloških najdišč in je pravi muzej na prostem. Če so se v preteklosti na otok, ki je od južnoameriške celine oddaljen 3.200 kilometrov, podali samo tisti z globokimi žepi, pa so dostopnejše cene letalskih vozovnic in poceni prenočišča omogočili prihod tudi mladim popotnikom.

Otok z okoli 4.000 prebivalci je samo letos obiskalo več kot 50.000 turistov, kar je še enkrat več kot pred petimi leti. A ta trend naj bi se še nadaljeval in leta 2020 pričakujejo kar 200.000 obiskovalcev, k čemur bo pripomogla tudi razširitev letališča, s katero naj bi začeli leta 2011.

Toda po ocenah krajevne turistične organizacije lahko otok prenese največ do 80.000 turistov letno in še to ob skrbnem načrtovanju in upoštevanju vplivov na okolje. Težave se namreč kopičijo tako kot kupi smeti, ki jih puščajo za seboj turisti, da ne govorimo o problemih s kanalizacijo in zagotavljanjem energije. V zadnjih desetletjih so izumrle tudi številne vrste ptic in jate rib so vse redkejše.

In zgodovina se spet ponavlja. Otok je namreč že doživel črne čase, saj se je število prebivalcev drastično zmanjšalo še pred prihodom Evropejcev proti koncu 18. stoletja.

Znanstveniki vzrok za to pripisujejo temu, da so prebivalci posekali vsa drevesa, da bi lahko postavljali lesene odre za izdelavo kamnitih kipov, v kar jih je vodilo fanatično tekmovanje med dvema rivalskima ljudstvoma na otoku.

S prekomerno sečnjo se je začela tudi dezertifikacija otoka, pomanjkanje dreves pa je tudi pomenilo, da niso mogli več izdelovati čolnov in tako je odpadel tudi ribolov. Ekološka katastrofa je pripeljala do vojn in celo kanibalizma. Ko je bil otok odkrit, je na njem živelo le še manj kot tisoč ljudi. Domačini zdaj upajo, da je bila ena lekcija dovolj in da bodo otok lahko obvarovali pred najhujšim.

G. V.