V dolini Vrat velja spremenjen prometni režim. Po dolgotrajnih usklajevanjih je namreč današnja sobota promocijski dan umirjanja prometa v to zelo obremenjeno alpsko dolino. Namesto osebnih avtomobilov imajo danes prednost avtobusi, kolesarji in pešci. Gre za zgodovinski dogodek, pravi Majda Odar z javnega zavoda Triglavski narodni park: "To je dan, ki ga zagotovo vsi zelo toplo pozdravljamo, namenjen ohranitvi ene najlepših dolin v Triglavskem narodnem parku."

Vstop v dolino je torej omejen, v Mojstrani pa so uredili štiri dodatna parkirišča. "Na teh parkirnih conah bodo reditelji in informatorji. Vstop v dolino bo omejen z določenim številom vozil. Ko se to število parkirnih mest zapolni, bo vstop v dolino možen samo z javnim prevozom," je povedal vodja projekta Bogdan Janša. V dolini bo tako danes parkirno mesto našlo le slabih dvesto vozil, še tristo parkirišč pa bo na voljo v Mojstrani, od koder bo organiziran brezplačen in reden javni prevoz.

Akcija je po besedah prvega moža kranjskogorskega turizma Blaža Vebra namenjena tudi temu, da se v praksi dokaže, "da turizma ni nikoli preveč, lahko je le slabo voden." Kot je pojasnil, gre za učno uro učinkovitega vodenja turizma na občutljivem območju. In če se bo današnja učna ura učinkovitega vodenja in usmerjanja obiska obnesla, bi to lahko postala praksa čez celotno turistično sezono. Direktor Triglavskega narodnega parka Janez Rakar je povedal, da bodo zbrane podatke proučili in si z njimi v prihodnje pomagali pri uveljavljanju podobnih ukrepov tudi na drugih občutljivih območjih v parku.

Prometna problematika alpskih dolin in prelazov je namreč prisotna v širšem alpskem prostoru. Hrup, prah, onesnaženost z delci in presežena nosilna zmogljivost okolja imajo negativen vpliv na naravo.

Prometni kaos tudi na Vršiču
Med najbolj obleganimi in obremenjenimi točkami je prelaz Vršič, kjer je tako kot lani promet zaradi parkiranih vozil pogosto ohromljen. "To je verjetno dovolj velik signal, da je treba v to kislo jabolko zagristi, pa čeprav je to jabolko kislo za vse deležnike v prostoru," meni Rakar, ki je prepričan, da bo prometni kaos vendarle povzročil premike v pogovorih za iskanje rešitev.

Lokalne skupnosti sicer že dlje časa opozarjajo, da je za Vršič potrebna nova prometna strategija oziroma ureditev. Na Vršiču je položaj drugačen kot v dolini Vrat, saj preko njega teče zelo pomembna državna prometnica. Zato je odgovor na vprašanje, kako urediti promet skozi Vršič, velik izziv, ki terja zlasti angažma državnih institucij. "Imamo skupne ideje z Občino Bovec, ki pa niso nove, temveč so stare že več desetletij," pravi kranjskogorski podžupan Bogdan Janša, ki meni, da je znova prišel čas za odprtje vprašanja predora, ki je po mnenju lokalnih skupnosti edina dolgoročna rešitev za zagotovitev pretočnosti in varnosti. Za varovanje narave na Vršiču pa se razmišlja tudi o omejitvi hrupa s preverjanjem jakosti motorjev in o podobnih ukrepih.

Ureditev parkirišč, redarji in števci prometa
Prva stvar, ki bi jo lahko naredili, je sicer ureditev parkirišč na vrhu prelaza, kjer je prostora za do maksimalno 50 vozil. Direktor Turizma Kranjska Gora je prepričan, da bi že z ureditvijo parkirišč v prvem koraku delno rešili težave na Vršiču, vsaj kar se tiče zagotavljanja pretočnosti prometa. Temu bi lahko sledila nadgradnja, kot so števci prometa in prostih parkirišč, zagotavljanje parkirišč v dolini, urejanje prometa z dodatnimi redarji in tudi cenovna politika, ki bi bila filter pri številu tistih, ki si s svojim vozilom želijo okusiti Vršič. "Vse to so zadeve, ki bodo v prihodnje stvar debate," meni Veber.

Situacijo se za zdaj trudijo urejati z redarji. Vendar je njihovo delo težko. Ljudje so postali agresivni, želijo se pripeljati vsepovsod. "Stanje je nevzdržno in vsak bi moral sam pri sebi razčistiti, ali res iti za vsako ceno s svojim vozilom na Vršič; če že, pa mora biti pripravljen tam strpno počakati," pravi Janša in dodaja, da je treba vzgojiti ljudi na način, da bodo razmišljali trajnostno.

"Vršič predstavlja eno najlepših točk, povezavo med dvema regijama, in si zasluži finančno injekcijo, ne le za ureditev informacijske točke in parkirišč, temveč celostno ureditev, ki bi omogočala vsem obiskovalcem varen prehod Vršiča," poudarja Veber in pravi, da se že dlje časa trudijo najti sogovornike, zlasti na strani države, saj brez sodelovanja državnih institucij rešitve niso mogoče.