Po svetu je več kot milijarda turističnih potovanj zunaj svoje države, presek med turizmom in kulturo je pri več projektih. V Maribor je zaradi Evropske prestolnice kulture dodatno prišlo skoraj 30 odstotkov obiskovalcev dogodkov. Foto: BoBo
Po svetu je več kot milijarda turističnih potovanj zunaj svoje države, presek med turizmom in kulturo je pri več projektih. V Maribor je zaradi Evropske prestolnice kulture dodatno prišlo skoraj 30 odstotkov obiskovalcev dogodkov. Foto: BoBo

Dediščina so ljudje, turizem so ljudje, to je celota.

Festival Ljubljana.
40 in več odstotkov turistov iz Avstrije, Nemčije in Italije je leta 2012 kulturne znamenitosti in prireditve označilo kot pomemben motiv za obisk Slovenije. Foto: BoBo

Dediščino bi morali živeti, da bi bila vrednota. Dediščina mora biti v izvirnem okolju, to, kar ljudje iščejo, ampak ta ne more živeti, če ne utripa celoten kraj, celotna pokrajina.

martinovo
Velik potencial v Sloveniji - gastronomski turizem. Foto: MMC RTV SLO

Strokovnjaki poudarjajo, da kultura in turizem lahko postaneta strateška partnerja, če bosta področji programe skupaj načrtovali in izvajali. Kako pomembne so kulturne vsebine v turistični dejavnosti, je na dlani, dobra primera sta Pariz in London, ali pa v naši bližnji okolici Dunaj, Salzburg, Budimpešta, Benetke, Milano ali Dubrovnik. Pretirano bi bilo reči, da v Sloveniji tega ne znamo povsem izkoristiti, a se svojih zmožnosti najbrž premalo zavedamo.

V Odmevih so tako spregovorili o težavah in potencialih kulturnega turizma na Slovenskem.

Kaj bi morali v Sloveniji storiti za boljšo povezanost kulturne in turistične ponudbe? Dr. Verena Vidrih Perko, muzejska svetnica v gorenjskem muzeju v Kranju, je povedala: "To, kar manjka Sloveniji, je regionalizem, to pomeni, da mi v muzejih lahko še toliko naredimo, ampak če ne delamo skupaj za ozaveščanje javnosti - predvsem lokalna javnost bi morala svojo dediščino in celoten prostor znati dojemati ter jo vrednotiti. Šele ko bomo to osvojili, bo ta nadgradnja mogoča. Moramo tudi pridobiti osnovno teoretično znanje, kaj dediščina je, na drugi strani pa kaj družba potrebuje."

Priznana muzeologinja in arheologinja je na vprašanje, kakšne projekte bi lahko ponudili, kaj bi morali storiti, da bi ojačali kulturni turizem na naših tleh, odgovorila: "Spremeniti moramo način razmišljanja turističnih delavcev, ampak tudi vseh drugih, dojeti moramo, da dediščina ni nekaj, kar je rezervirano za posameznike, to ni elitizem, to je potreba današnjega časa. Moramo znati posredovati, kar je v dediščini zakodirano. Dediščina brez ljudi, brez turizma, je pravzaprav mrtev kapital."

Premalo investicij v objekte kulturne dediščine
Dr. Aleš Gačnik, docent za kulturno dediščino na fakulteti za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem, pravi: "Velik napor mora biti usmerjen v to, da moramo začeti drugače razmišljati tako o dediščini kot o turizmu. Temeljna težava je ta, da objekte kulturne dediščine, kot so gradovi in dvorci, nismo prepoznali kot strateško turistično infrastrukturo, očitno je za državo pomembnejši razvoj enih vaških žičnic, če malo karikiram, kot pa dejansko obnova identitetnih simbolov naše države. Čehi so pri osamosvojitvi investirali v obnovo gradov, dvorcev starih mestnih jeder, ker so vedeli, da tukaj tiči njihova mednarodna konkurenčnost na trgu."

Dodal je, da ima Slovenija ogromno potencialov na področju naravnih vrednot in kulturnih znamenitosti, ampak pri tem je opozoril, da so nekaj potenciali, nekaj drugega pa je, kako jih aktualizirati, da bi bili zanimivi za turizem. Gačnik je kot naš glavni potencial izpostavil gastronomski turizem, meni, da lahko tu veliko ponudimo, da lahko postanemo velesila.

Pomanjkanje znanja in slaba komunikacija
Gosta Odmevov sta se strinjala, da je osnova za razvoj kulturnega turizma znanje in dobra komunikacija med različnimi dejavniki. "Na eni strani je težava v slovenskem turizmu znanje, po drugem pa komunikacija. Mi imamo v izobraževalnem sistemu dva tipa profesionalcev, imamo profesionalce s področja dediščine in profesionalce s področja turizma, ampak zdi se mi, kot da se med seboj ne slišijo. Treba je priti do novega tipa profesionalcev, ki bodo kos medsebojnim komunikacijam, treba je razvijati nove študijske programe," je povedal Aleš Gačnik s katedre za kulturno dediščine na portoroški Turistici: "Mi smo dobili akreditiran novi univerzitetni program kulturni turizem, imamo pa tudi podiplomski program dediščinski turizem. Prepričan sem, da bodo nova znanja zaznamovala prihodnost dediščinskih in kulturnih institucij ter tudi turizma."

V Slovenijo tudi zaradi kulture
Po mednarodnem indeksu turistične konkurenčnosti držav je Slovenija med 140 državami na 36. mestu. 40 in več odstotkov turistov iz Avstrije, Nemčije in Italije je leta 2012 kulturne znamenitosti in prireditve označilo kot pomemben motiv za obisk Slovenije. Med uporabniki na družbenih omrežjih je slovensko kulturno ponudbo kot pozitivno zadnje leto ocenilo dobrih 83 odstotkov tujih obiskovalcev. Omenjali so arhitekturo, predstave in dogodke na prostem, festivalski utrip ter naravno kulturno dediščino.

Tudi Unesco in svetovna turistična organizacija si prizadevata, da bi povezali kulturo in turizem med seboj, tako bodo februarja 2015 v Kambodži organizirali veliko konferenco, kjer bo glavna tema kulturni turizem.

Dediščina so ljudje, turizem so ljudje, to je celota.

Dediščino bi morali živeti, da bi bila vrednota. Dediščina mora biti v izvirnem okolju, to, kar ljudje iščejo, ampak ta ne more živeti, če ne utripa celoten kraj, celotna pokrajina.