Terme Čatež so največje slovenske terme, ki z bazeni in tobogani vabijo predvsem družine z otroki. Foto: MMC RTV SLO
Terme Čatež so največje slovenske terme, ki z bazeni in tobogani vabijo predvsem družine z otroki. Foto: MMC RTV SLO
Moravske Toplice
V Pomurju je gostom na voljo več term, od Term 3000, Radencev, Banovcev, Lendave pa do bioterm pri Mali Nedelji ... Foto: MMC RTV SLO/T. O.
Rim
Tudi Evropa počasi okreva, turisti se vračajo. Foto: EPA

Direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer je dejal, da so zdravilišča po prihodih gostov (654.050) ohranila enako raven kot leta 2009, prenočitev - skupaj jih je bilo 2.753 milijona - pa je bilo pol odstotka manj.

Razmerje pri prenočitvah je 53,9 odstotka domačih in 46,1 odstotka tujih, kar je rezultat daljše dobe bivanja predvsem pri gostih, napotenih na zdraviliško zdravljenje, ki praviloma ostajajo na terapijah 14 dni ali več.

Največ gostov se odloči za hotele
Dobre rezultate so dosegli predvsem v hotelskih namestitvenih objektih, ki predstavljajo 71 odstotkov vseh razpoložljivih zmogljivosti zdravilišč; hotele je obiskalo dva odstotka več gostov, ki so ustvarili dva odstotka več nočitev. Domačih gostov je bilo dva odstotka manj, ravno toliko tudi njihovih nočitev, medtem ko se je število tujih gostov zvišalo za šest odstotkov, ustvarili pa so tudi sedem odstotkov več nočitev.

V apartmajih in kampih, ki skupaj predstavljajo 29 odstotkov zmogljivosti zdravilišč in jih največ obiskujejo domači gostje, pa so opazili padec - nočitev v apartmajih je bilo osem odstotkov manj in v kampih sedem odstotkov manj. Po Altbauerjevi oceni je to predvsem odraz gospodarskih razmer v Sloveniji.

"Lani smo v okviru skupnosti znova potrdili, da smo resnično najpomembnejši in največji turistični produkt v Sloveniji," pa je ocenil predsednik skupščine skupnosti slovenskih zdravilišč Jože Duh. Povečal se je obisk predvsem s tujih trgov, kjer bodo še krepili svoje aktivnosti. Doma si želijo vlogo potrjevati skozi vlogo zdraviliških centrov, predvsem rehabilitacije.

Zdravilišča širijo ponudbo
Leto 2010 je bilo zelo dinamično, zdravilišča so dopolnjevala ponudbo, obnavljala in gradila nove zmogljivosti. "To je nujno, če želimo ostati konkurenčni," je poudaril in dodal, da bodo obnavljali ter pripravljali nove programe in projekte tudi letos.

"Za nami je intenzivno obdobje vlaganja v zidove, zdaj bomo vlagali znotraj zidov, v ponudbo, kadre," je dejal. V skupnosti si letos želijo okrepiti preventivo in zdravstveni wellness, pomembna bo tudi zdravstvena reforma. V pripravi reforme si namreč želijo izpostaviti status zdravilišča, saj so pomembni pri izvajanju rehabilitacij - približno 13 odstotkov vseh nočitev je iz tega naslova.

Po oceni direktorice Slovenske turistične organizacije Maje Pak se smernice v turizmu spreminjajo, potrošniki si vedno bolj želijo okolju prijaznih počitnic, zdravja, dobrega počutja. Slovenska zdravilišča, kjer se ustvari tretjina vseh nočitev, vse to nudijo. "Turizem je trdoživa panoga, ki hitro reagira na spremembe v okolju, ampak potem tudi hitro okreva, zato je ta panoga še posebej pomembna za slovensko gospodarstvo," je poudarila.

Okrevanje počasno, a vztrajno
Zadnjih 15 let je turizem povsod, po svetu, Evropi in v Sloveniji, strmo naraščal in dosegel višek v letu 2008, nato pa zaradi krize v letu 2009 padel. "Leto 2010 je leto, ko začne turizem okrevati tako na globalni evropski ravni kot tudi v Sloveniji," je poudarila in dodala, da se doma to kaže v rasti prihodov tujih turistov.

"Za leto 2010 ocenjujemo, da bomo dosegli rast tujih turistov med dvema in tremi odstotki, skupno pa ostajamo na ravni leta 2009," je poudarila in dodala, da rast tujih gostov pomeni, da je Slovenija v okvirih ocene za rast Evrope (od enega do treh odstotkov).