V tokratni oddaji Na lepše izpostavljamo čebelarski turizem, kjer Slovenci v svetovnem merilu orjemo ledino. Gre za okoljsko in družbeno odgovorni turizem, s poudarkom na izobraževanju glede pomena čebel ter njihovem vplivu - tako na okolje kot na človeka. Po Sloveniji imamo posejanih več kot 10.000 arhitekturno zanimivih čebelnjakov, ki jih ni mogoče najti nikjer drugje po svetu in odražajo bogato zgodovino čebelarstva.

Panoge, ki velja za poezijo kmetijstva, saj je bila prodaja čebeljih panjev in medu v preteklosti prvi spomladanski zaslužek našega kmeta. Slovenci sicer veljamo za nadpovprečen čebelarski narod, saj imamo kar štiri čebelarje na tisoč prebivalcev. Pri nas ima čebela tudi poseben status - nikjer drugje na svetu namreč ne rečejo, da čebela umre, prav tako ji tudi ne postavljajo tako imenitnih galerij, kot lahko imenujemo s panjskimi končnicami poslikane čebelnjake.

Predstavitev apidoživetij poteka pod okriljem blagovne znamke ApiRoutes, ki jo razvijata Čebelarska zveza Slovenije in potovalna agencija Aritours. Po Sloveniji tako potekajo vodene ture z obiski čebelarjev, čebelarskih muzejev in različnih delavnic, kjer se poslikavajo panjske končnice, izdelujejo okrasni predmeti iz čebeljega voska in pečejo izdelki iz medenega testa. Kot novost je še posebej izpostavljena zdravilna apiterapija v tipično slovenskem čebelnjaku, kjer obiskovalec leži na panjih in se ob medeni masaži sprošča ob zvoku brenčanja čebel in vdihavanju aerosola iz čebeljega panja.

V Sloveniji imamo več kot 7.000 čebelarjev, vendar se jih s čebelarskim turizmom za zdaj ukvarja le dobrih 40. Najhitreje se razvijajo tisti, ki so v bližini turističnih krajev, predvsem termalnih zdravilišč. Na Kočevskem se čebelarski turizem dopolnjuje z gozdnimi učnimi potmi in fotolovom na medveda. Na Goričkem ponujajo prikaze ekološkega in biodinamičnega čebelarjenja, v bližini Banovcev pa je na ogled postavljen muzejski primerek osemkotnega čebelnjaka.

Zavod za turizem in kulturo Žirovnica je svojo turistično ponudbo uspešno nadgradil s Potjo kulturne dediščine, kamor so vpletli čebelarske vsebine in zgodbo Antona Janše - prvega čebelarja na cesarskem Dunaju, ki ga je imenovala Marija Terezija osebno. Povsod se lahko seznanite z avtohtono Kranjsko sivko, eno izmed treh najkakovostnejših in miroljubnih čebel na svetu. Sicer pa po Sloveniji vznikajo novi čebelarski muzeji - v Šmarju - Sapu, Spodnjem Brniku in Mežici, kjer je na ogled postavljena Galobova čebelarska zbirka.

Ogled čebelnjaka se lahko primerja z ogledom vinske kleti, kjer se namesto vina okuša med in medena gastronomija. Čebelarji goste seznanjajo z življenjem čebel, ponujajo okušanje propolisa, cvetnega prahu in matičnega mlečka. Naša prednost so tudi medene pijače, kjer se slovenski čebelarji po kakovosti uvrščajo v sam svetovni vrh. Izstopa peneča medica, ki jo izdelujejo z vrenjem v steklenicah. Za en kozarec je potrebno 40 gramov medu, čebele pa morajo za to količino obiskati približno milijon cvetov. Pri nas se je sicer pridelava medenih pijač začela v 14. stoletju in naraščala vse do 18. stoletja, ko so medene pijače izpodrinile pijače, narejene iz cenejših surovin.

Marjana Grčman, TV Slovenija