Do preklica bo tako zaprt odsek Koča pri Savici (653 m)–Komarča–Črno jezero (1324 m), so zapisali na spletni strani Planinske zveze Slovenije. Vse planince prosijo, da dosledno upoštevajo zaporo in naj se na pot ne podajajo.

Preiskava po nesreči je namreč pokazala, da je pot tudi za ustrezno opremljene planince nevarna. Na nekaterih odsekih čez pot visi drevje, klini, ki držijo jeklenico, pa so vsaj na enem mestu razmajani in zato neuporabni.

Pri Planinski zvezi Slovenije so v izjavi za javnost zapisali, da po njim znanih podatkih do nesreče nizozemske planinke ni prišlo zaradi pomanjkljivosti na poti. "Pot je za dobro opremljenega planinca s potrebnimi izkušnjami za zahtevno pot tudi zdaj sicer prehodna, a je zaradi načrtovanih del zaprta, zato planince prosimo, da upoštevajo zaporo, da bo obnova poti potekala neovirano," sporočajo s Planinske zveze. Dela na poti se bodo predvidoma začela 12. julija.

Zapora lahko traja največ eno leto

Kot so še zapisali na spletni strani Planinske zveze Slovenije, je v skladu s 16. členom zakona o planinskih poteh dolžnost skrbnika poti, da vsako planinsko pot, ki postane nevarna za uporabnike, ustrezno obnovi ali izvede potrebna vzdrževalna dela. Zapora lahko traja največ eno leto, v skrajnem primeru pa se ji lahko odvzame status planinske poti in izbriše iz evidence o planinskih poteh.

Planinci, ki se odpravljajo do Črnega jezera, lahko izberejo pot čez Komno ali čez Planino Viševnik.

Predvsem tujci pogosto neopremljeni

V zadnjem času smo sicer poročali o številnih gorskih nesrečah. Lani so gorski reševalci v vsem letu posredovali 537-krat, letos že 249-krat, je pojasnil predsednik komisije za informiranje in analize Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Jani Bele ter opozoril, da so predvsem tujci v gorah pogosto neopremljeni.

Zato se trudijo ljudi opozarjati na nevarnosti, ki pretijo na neopremljene ali slabo opremljene pohodnike. Gorska reševalna služba iz Kranjske Gore je tako v sodelovanju s Policijsko upravo Kranj izdala plakate, ki ljudi, predvsem tujce, izobražujejo o gorništvu. GRZS v sodelovanju s planinsko zvezo pripravlja tudi zgibanko za ta namen, ki jo bodo razdelili po krajih, kjer je največ turistov.

Bele: Bojimo se prihajajoče sezone

Pri tem pa Bele poudarja, da se zavedajo, da to ne bo dovolj. Bojijo se prihajajoče sezone, ker je že pred njenim začetkom obremenitev reševalcev velika. Pri domačinih glede opreme opažajo izjemen napredek, tudi dovolj se izobražujejo, pravi Bele in dodaja, da se pozna dolgoletno delo tako planinske zveze, policije kot GRZS-ja, ki so v preteklih letih delovali preventivno in izobraževali ljudi.

Vzroki nesreč: utrujenost, dehidriranost ali pa se izgubijo

Pogost vzrok za nesreče na začetku sezone je poleg neopremljenosti tudi onemoglost, ko se ljudje po polletnem počitku odpravijo na pot, na katero niso pripravljeni. Ob vročini pa je težava v gorah tudi dehidracija, saj ljudje pogosto nimajo s sabo dovolj pijače, da nadomestijo tekočino in mineralne snovi, ki so jih izgubili s potenjem.

Velikokrat ljudje iščejo svoje, nemarkirane poti ali pa se na markiranih poteh izgubijo. Kaj storiti takrat? Bele predlaga, naj se planinec vrne po isti poti do zadnje markacije in od tam poišče nadaljevanje poti.