Čeprav se največ nesreč v gorah zgodi julija, avgusta in septembra, je še posebej v zadnjih letih nesreč veliko tudi pozimi, je na novinarski konferenci ob začetku zimske planinske sezone opozoril predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik. Glavni vzroki zanje so zdrs, nepoznavanje terena in slaba telesna pripravljenost.

Policist gorske enote policije Martin Drnovšek je ob tem pojasnil, da so letos izvedli 143 helikopterskih reševanj, lani 116, leta 2014 pa le 75, kar kaže na skrb vzbujajoč trend. Obiskovalci gora so vse bolje opremljeni, a je še vedno preveč takšnih, ki opremi posvečajo premalo pozornosti, je opozoril in dodal, da so policisti s sodelavci letos v slovenskih gorah izvedli 18 preventivnih akcij.

Tudi, če je v nižinah pomladno, v gorah ni
Strokovni sodelavec Planinske zveze in inštruktor gorske reševalne službe Matjaž Šerkezi je poudaril, da so lahko razmere v gorah povsem zimske tudi tedaj, ko narava v nižjih predelih kaže drugačno podobo. Ne glede na količino snega mora obiskovalec gora v zimskem času tako imeti s seboj lavinsko žolno, sondo in lopato. Življenje lahko v primeru plazu reši tudi nahrbtnik z zračno blazino. Pri tem pa Šerkezi opominja, da vsa oprema ni veliko vredna, če je imetnik ne zna uporabljati.

Na to je opozoril tudi predsednik komisije za reševanje iz plazov pri GRZS-ju Klemen Volontar, ki je povedal, da so tudi letos za obiskovalce gora pripravili več usposabljanj, na katerih bodo lahko v praksi spoznali pravila varnega gibanja v gorah in uporabo opreme. Kot je poudaril, pa tovrstna prizadevanja pristojnih služb niso zares učinkovita, če ne dobijo povratnih informacij.

Tako so med drugim pripravili anketo o snežnih plazovih, s katero so preverjali znanje, opremljenost in izkušnje posameznikov. Rezultati so po Volontarjevih besedah koristni, a bi si jih želeli še več.

Preverite, katere postojanke so odprte
Zavetje lahko planinci najdejo tudi v planinskih postojankah, ki pa so po opozorilih načelnika gospodarske komisije PZS-ja Janka Rabiča v zimskem času v nekaterih primerih zaprte. Po njegovi oceni je zato ključno sprotno informiranje o odpiralnem času posameznih postojank. Generalni sekretar planinske zveze Matej Planko je ob tem spomnil na pomen ustreznega zavarovanja, brez katerega je lahko še posebej v tujini reševanje zelo drago.

Niso vse informacije, ki jih je mogoče najti na spletu, prave
Planinci lahko varnostne napotke in druge informacije sicer najdejo na spletnih straneh PZS-ja, na voljo pa so jim tudi različne zloženke in drugo gradivo. V vseh omenjenih organizacijah ob tem opozarjajo, da je treba biti pri informiranju prek družbenih omrežij zelo previden, saj so lahko informacije, ki jih ljudje najdejo na spletu, zavajajoče ali celo napačne.