Planinska zveza Slovenije in društvo za varstvo Alp Cipra Slovenija sta v četrtek na novinarski konferenci pri Orožnovi koči na Planini za Liscem pod Črno prstjo (nad Bohinjsko Bistrico) predstavila projekt Z JPP do dolin in peš do višin, ki ga sofinancirata Eko sklad ter ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Strokovni sodelavec PZS-ja Dušan Prašnikar je pojasnil, da želijo s projektom dokazati, da je gorsko okolje ob določenih prilagoditvah mogoče obiskovati tudi z uporabo javnega prometa. V okviru projekta bodo med drugim organizirali tri planinske izlete z uporabo javnega prometa, pripravili spletne promocijske vsebine, oblikovali strokovne usmeritve za strokovne delavce na področju planinstva in turizma ter nadgradili spletno aplikacijo za iskanje planinskih poti s podatki o postajališčih javnega prometa in voznih redih.

Že novinarsko konferenco oz. novinarski pohod so organizirali tematiki primerno – udeleženci so se najprej z rednim avtobusom odpravili iz Ljubljane oz. vlakom z Jesenic do Bohinjske Bistrice, nato "presedli" na turistični kombi, ki jih je iz Bohinjske Bistrice pripeljal do Raven, od tam pa so se peš odpravili do planinske koče pod Črno prstjo. Dosegli so jo po dobrih dveh urah vožnje in dveh urah hoje. Po novinarski konferenci so sestopili do Bohinjske Bistrice, kjer so se vkrcali na vlak do Jesenic in naprej do Ljubljane.

Tako Prašnikar kot podpredsednik PZS-ja Martin Šolar sta izrazila željo, da bi obiskovalci gora uporabo javnega potniškega prometa prepoznali tudi kot nadgradnjo celotne planinske izkušnje. "Z izbiro izhodišča in cilja planinskega izleta v dolini imamo možnost doživeti in spoznati izbrani cilj od vznožja do vrha. Tak pristop je tudi najbolj etičen," je dejal Prašnikar. Namestnica direktorice Cipre Slovenija Katarina Žemlja je med prednostmi uporabe javnega prometa izpostavila tudi udobnejšo vožnjo, kar lahko po njenih besedah pride še posebej prav po celodnevni hoji. "Takšna vožnja je tudi cenovno dostopna, še posebej ob koncih tedna in praznikih, ko velja 75-odstotni popust za vožnjo z avtobusom ali vlakom," je dodala.

Avtorji projekta sicer priznavajo, da na področju javnega potniškega prometa ostaja več izzivov. Med njimi sta predvsem skrajšanje časa potovanja in prilagoditev frekvenc voženj, da bi omogočale zgodnejši odhod s planinskih izhodišč. Matej Gabrovec z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU je poudaril tudi potrebo po združitvi vseh potrebnih informacij o javnem prometu na enem mestu, na primer v aplikaciji za mobilne naprave.

Svoje izkušnje je predstavila tudi redna uporabnica javnega prometa za obisk gora Deja Jakopič. Kot je dejala, je z njim mogoče opraviti številne izlete in daljše ture, če se je uporabnik pripravljen nekoliko prilagoditi. "Precej prostora za izboljšave je tudi pri miselnosti ljudi," je dejala.

Spreminjanje navad je vedno zahtevno, a je treba imeti v mislih, da občutljivo gorsko okolje ne more sprejeti neskončnega števila vozil, je poudaril direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Veselijo ga številni ukrepi, ki so jih v občini Bohinj sprejeli za spodbujanje uporabe javnega prometa, napovedal pa je tudi dodatne. Prepričan je, da bo prihodnost turizma v naravnem okolju neločljivo povezana s trajnostno in premišljeno mobilnostjo.

Orožnova koča na Planini za Liscem je tudi ena od štirih novih točk razširjene slovenske planinske poti. Po besedah avtorja prenovljenega vodnika po njej Gorazda Goriška se je do več kot polovice izhodišč do točk na tej poti mogoče pripeljati z javnim prometom, vendar pa to zahteva nekoliko več načrtovanja.