Gore oziroma gorski ekosistemi pokrivajo dobro četrtino vsega kopnega na Zemlji in so dom za več kot polovice vseh vrst na planetu, je v poslanici opomnil podpredsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Martin Šolar. Del gora so tako vodni viri, hrana in ljudje, ki tu živijo.
"Gorski ekosistemi so tudi letos ob naravnih ujmah pokazali dva obraza, krhkost in surovost," je poudaril Šolar. Po njegovem mnenju lahko z odgovornim odnosom do gora ter z obzirnim obiskom in ravnanjem pomagamo pri zmanjševanju pritiskov na naravo v gorskem svetu.

"Gore so obremenjene zaradi vplivov podnebnih sprememb in pomanjkanja trajnostnega razvoja, kar povečuje tveganja za ljudi in planet," je poudaril. Podnebne spremembe ogrožajo pretok vode, hitro naraščajoče temperature pa silijo vrste v prilagajanje ali selitev. Medtem strma pobočja v gorskem svetu pomenijo, da krčenje gozda za kmetijstvo, naselja ali infrastrukturo lahko povzroči erozijo tal in izgubo življenjskega prostora. Erozija in onesnaženje pa škodujeta kakovosti vode, ki po zakonih gravitacije teče navzdol in se ne nazadnje vedno pojavi tudi v našem kozarcu, je pojasnil.

Sorodna novica Triglav je naš: boj v gorah za gore oz. kako se je začelo organizirano planinstvo na naših tleh

Mednarodni dan gora 2023 je, kot je navedel, priložnost za večjo ozaveščenost o pomembnosti gorskih ekosistemov in poziv k rešitvam, ki temeljijo na naravi, ter najboljšim praksam in naložbam, ki gradijo odpornost, zmanjšujejo ranljivost in povečujejo sposobnost gora za prilagajanje vsakodnevnim grožnjam in ekstremnim podnebnim dogodkom.

Vse, ki radi hodijo v hribe, ob tem poziva, naj v gore hodijo s ciljem hkratnega planinskega doživetja in varovanja gorske narave. "Naš obisk gora naj bo spoštljiv in odgovoren, obnašajmo se obzirno do narave, pomagajmo živalskemu svetu preživeti zimo, planinci in turni smučarji bodimo skupaj z živalmi povezan del gorske narave," je še zapisal Šolar.

Predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan pa je v pogovoru za Prvi dnevnik v okviru številnih reševanj v gorah v zadnjih dneh in tednih znova opozoril na pomen priprave na obisk gora, primerne opreme, ki jo mora gornik tudi znati uporabljati, in izbora primerne ture. Poudaril je še, da je pomembno tudi zavedanje, da je v določenih okoliščinah turo prenevarno nadaljevati, torej, da planinci znajo odnehati in se vrniti na izhodišče: "To ni strah, to je edina smiselna odločitev."

Glede tega, kaj lahko ljudje sami naredimo za varovanje gora, pa Rovan navaja predvsem promet: "Bodimo pošteni, med nami se je razpasla navada, da turo začenjamo na najvišjem parkirišču, in ne v dolini. To miselnost skušamo počasi spremeniti. To se ne bo zgodilo jutri, to je proces. Če bomo v 20 letih to ponotranjili, bo to uspeh. /.../ In še nekaj: če je le mogoče, uporabimo javni prevoz."

"Planinstvo ima kar velik ogljični odtis, ker se po navadi precej daleč peljemo do vrha," je še sklenil Rovan.

Mednarodni dan gora po vsem svetu zaznamujemo 11. decembra, odkar ga je leta 2003 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov.