Planinska založba Planinske zveze Slovenije je v novem vodniku izbrala 30 izletov ob bregovih Save, ki so namenjeni družinam, navdihnile pa so ga ljudske pripovedi in legende ‒ od ljubljanskega zmaja do podkorenske pehtre babe, so zapisali v sporočilu za javnost.

Dušica Kunaver, ki je naredila jagodni izbor ljudskih pripovedi za vodnik, je pojasnila, da "knjiga v današnji čas prinaša spomin na stoletja, ko so v bližini naših vasi živela skrivnostna starodavna bitja". "Iz bližnjega gozda je bilo slišati milo petje gozdnih vil, v gorah so živeli škrati, v tolmunu vaškega potoka je živel povodni mož, v grmenju nevihte je bilo slišati glasove divje jage ... Gorata in bajno lepa gorenjska dežela je bila nekdaj polna teh davnih bajnih bitij. Velike gore so zgradili velikani, Blejsko jezero so napolnile vile, skalnate in prepadne triglavske gore je razril Zlatorog s svojimi zlatimi rogovi," pravi.

Ob tem dodaja, da je vodnik nastal na pobudo urednika Planinskega vestnika in Planinske založbe Vladimirja Habjana, nato pa so moči združili sodelavci, ki so se zavedali, "da delamo nekaj lepega in vrednega za današnji čas in tudi za prihodnost ‒ saj se gore ne bodo premaknile, ljudske pripovedi pa se bodo ohranile in bodo vedno ostale ljudski zaklad".

Izmed stoterih pripovedi, ki jih hrani gorenjska ljudska zakladnica, jih vodnik obuja trideset ter opisuje poti in cilje, po katerih ji sledi po dolini reke Save od Ljubljane in ljubljanskega zmaga do podkorenske pehtre babe in nazaj.

Z Ljubljanskega gradu do doline Tamar in nazaj dol, do Šmarne gore

Opisi poti se začnejo v Ljubljani z Ljubljanskim gradom, nadaljujejo z Jeterbenkom, Lubnikom, Dolino Triglavskih jezer in krnico Za Akom. Potovanje na tej strani Save se zaključi z dolino Tamar in tremi sestrskimi rekami Dravo, Savo in Sočo, nato pohodniki navzdol po levem bregu Save, obiščejo Dovško Babo, gredo mimo Krvavca ter zaključijo s smledniškim gradom in Šmarno goro.

Izleti in ture so opisani na enak način: v uvodu so na kratko predstavljeni cilj, značilnosti poti in morebitne zanimivosti. Opisa vzpona in sestopa sta zgoščena in vsebujeta poleg poteka poti še dodatne oporne točke na izbranem območju. Na terenu je lahko v pomoč tudi aplikacija maPZS na pametnih telefonih.

"Manjše otroke je včasih treba spodbuditi, da vztrajajo, tudi s pripovedmi"

"Vodnik je v prvi vrsti namenjen družinam. Manjše otroke je treba včasih spodbuditi, da se odpravijo in vztrajajo na izletu, morda prav s pogovorom ali iskanjem oseb iz pripovedi, ki jih predstavljamo v novi knjigi. Zanje je primernih kar nekaj nezahtevnih izletov, npr. vzpon na Ljubljanski grad, sprehod k taborski Urški ali iz Škofje Loke v Crngrob, v Tamar ...," zahtevnost planinskih ciljev in izzive za mlade planince predstavi Irena Mušič Habjan, avtorica opisov izletov v vodniku in tudi gorska reševalka.

"Potem so v knjigi izleti, za katere potrebujemo več vztrajnosti, npr. Lubnik, Golica, Kamniško sedlo, in jih lahko premagajo že malo večji otroci z bolj uhojenimi nogami, tudi časovno se izlet lahko podaljša. Večinoma so izleti ali ture nezahtevni, vendar pa se zahtevnost poveča že, če so na poti mesta, kjer se primemo za klin ali jeklenico, kot je to npr. pot v krnico Za Akom. Morda je krona vzpon v Dolino Triglavskih jezer čez Komarčo, ki je že celodnevna tura, ravno zaradi razgibanosti in varoval za otroke tudi najzanimivejša," še dodaja.

Kot je pojasnila, je ob pisanju tudi sama odkrila nekatere kraje in zanimivosti, za katere pred tem ni bilo časa: "Ljudsko izročilo mi je bilo vedno precej blizu in sem vesela, da smo tudi tako predstavili in ohranili pripoved o Srebrnokrilcu v martuljskih gorah, ki je manj poznan kot Zlatorog, a nič manj pomemben."

Prvi družinski vodnik PZS-ja

Da bodo vodnik za svojega vzeli tudi najmlajši bralci in planinci, vsakega od 30 izletov oz. vsako od ljudskih pripovedi krasi ilustracija Jerneja Myinta. PZS izdaja vodnike, tako planinske, gorniške kot alpinistične, strokovno literaturo, leposlovje in mladinsko literaturo. Po poteh ljudskih pripovedi pa je prvi družinski vodnik v njenem naboru. Njihova želja je namreč tudi, da se približajo družinam in jim ponudijo možne izlete z dodatkom, ob tem poudarja urednik Planinske založbe Vladimir Habjan.