Romarski turizem namreč postaja eden najdonosnejših. Na milijone (evropskih) katoličanov, pa tudi drugih krščanskih verskih ločin se vsako leto podaja na potovanja v Fatimo na osrednjem Portugalskem, v francoski kraj Lurd ali pa v Medžugorje v Hercegovini, kar je za sabo potegnilo krepitev turističnih zmogljivosti, dalo delo na stotinam ljudi v hotelih in drugih namestitvah, pa tudi v gostinstvu in v lokalnih turističnih združenjih, ki nudijo vodene oglede in organizacijo izletov.

A ne le to. Ker se na romanje pogosto odpravijo pretežno starejši, številni tudi s takšnimi ali drugačnimi zdravstvenimi težavami, v bližini svetišč raste tudi zdravstveni sektor, po poročanju Euronewsa navaja Vanessa J. Panaligan, ki je v strokovnem članku "Pilgrims, Prayers, and Profits: Assessing the Cultural Significance and Economic Value of Lourdes" analizirala vpliv romarskega turizma na razvoj Lurda.

V to majhno mesto na jugozahodu Francije, v bližini katerega leži jama, v kateri naj bi se leta 1858 14-letnemu dekletu prikazala Devica Marija, namreč vsako leto pride okoli šest milijonov turistov, največ v toplejših mesecih, ko si lahko privoščijo tudi kopel ali vsaj pomočijo roko v domnevno zdravilne vode na območju. Za mesto s 15.000 prebivalci pa tako število obiskovalcev v nasprotju s pričakovanji ni prehudo breme, saj se je skozi desetletja tam razvila obsežna turistična infrastruktura. Kot navaja Panaligan, ima Lurd drugo največje hotelsko kapaciteto v Franciji – pred njim je le prestolnica. S prodajo dobrin in storitev mesto po nekaterih ocenah zasluži okoli 270 milijonov evrov, še navaja raziskovalka.

Podobno donosen je turizem tudi v Fatimi, kjer naj bi se leta 1917 Marija prikazala trem otrokom. Največ obiskovalcev naštejejo med majem in oktobrom, ko vsakega 13. v mesecu potekajo romanja. 13. maja in 13. oktobra se jih po podatkih portugalskega turističnega združenja zbere tudi po milijon.

V Medžugorju, kjer naj bi šest otrok oz. mladostnikov leta 1981 videlo Devico Marijo na hribu, prikazovala in pošiljala sporočila pa naj bi nekaterim še danes, je tovrstni turizem še v razvoju. Lani so po podatkih, objavljenih na spletni strani svetišča, med mašami tam razdelili 1,7 milijona hostij, kar pove, da je bilo obiskovalcev vsaj toliko, najverjetneje pa še več. A obetajo si, da se bo zdaj številka močno povečala.

Že od začetka, od pojava prvih pričevanj o videnju Marije in prejemanju njenih sporočil, se zato pojavljajo ugibanja, ali ni v ozadju zgolj (zelo dobra) tržna poteza, ki ne ravno razvitemu, podeželskemu območju predstavlja gospodarsko rešilno bilko. Pričevanja niso (povsem) prepričala niti vrhovnega poglavarja Katoliške cerkve, zaradi česar tudi po 40 letih Medžugorje ni imelo statusa prizorišča Marijinega videnja.

Sorodna novica Papež priznava "pozitivne sadove" duhovnih izkušenj za katoličane v Medžugorju

Vatikan je zdaj ubral neko srednjo pot – Medžugorje je dobilo status nihil obstat, kar pomeni, da so verska romanja tja dovoljena, dovoljeno je tudi izvajanje cerkvenih obredov na območju, ne priznavajo pa resničnosti zgodb o prikazovanjih in sporočilih Marije.

Kot piše v dokumentu dikasterija za nauk vere, opažajo pozitivne sadove, ki jih daje romanje za to območje. Kažejo se predvsem kot spodbujanje zdrave prakse verskega življenja v skladu z izročilom Cerkve. Dokument med drugim navaja, da je bilo veliko spreobrnitev ljudi, ki so odkrili ali ponovno odkrili vero, pa tudi sprav med zakonci in ozdravitev.

A vseeno Vatikan v dokumentu opozarja na pazljivost, ko gre za pričevanja o videnju Marije ali trditve o njenih sporočilih. Nekatera sporočila namreč odstopajo od katoliških dogem, kar pa dikasterij za nauk vere delno pripisuje tudi "nepoznavanju", "zmedi" in napačnemu razumevanju prejemnikov domnevnih sporočil.