Poggioreale je danes eno največjih italijanskih mest duhov in zamrznjeno v času, potem ko ga je večina prebivalcev po potresu zapustila, čeprav so se številne stavbe obdržale. V šoli so table še vedno popisane s kredo, na steni vidi koledar z letnico 1968.

Kamnite fasade stavb so bogato okrašene, ulice tlakovane s tlakovci, pravljična dvorišča zgrajena v arabskem slogu. Ti nekdanji domovi premožnih kmetov in posestnikov stojijo prazni, okoli vogalov, preraslih z bršljanom, se smuka le nekaj potepuških psov.

Sicilijanci pravijo Poggiorealeju sodobni Pompeji, kjer pa se stavbe kar nočejo in nočejo dokončno vdati silam narave.

Bi se dalo Poggioreale še rešiti? Girolamo Cangelosi, župan novega Poggiorealeja, po potresu zgrajenega streljaj od izvirnika, ima načrt, zanj pa si želi ameriško pomoč. "Vse od potresa leta 1968 je ta osupljiva vas prazna," je povedal za CNN. "Želim si jo obuditi od mrtvih in ji povrniti nekdanji sijaj."

Turneja za zbiranje sredstev

In Cangelosijeva ambiciozna zamisel niso le prazne sanje, saj se je že lotil načrtov in angažiral arhitekte, manjka mu samo še ključno – finančna podpora. Za to se je najprej obrnil na nekdanje prebivalce Poggiorealeja in njihove svojce, od katerih jih 5.000 danes živi v ZDA, zato je bila to prva županova postaja na njegovi turneji za zbiranje sredstev.

Naslednji postanek je Avstralija, kamor je po potresu emigriralo okoli 4.000 prebivalcev Poggiorealeja. Cangelosi je prepričan, da mu bo uspelo ne samo prepričati diasporo, da prispeva denar za obnovo mesteca, ampak tudi turiste in navdušence nad zgodovinskimi mesti. V ta namen jim ponuja domove po res smešno ugodnih cenah.

"Zdaj sem na turneji po svetu, da bi stopil v stik z družinami, ki so že davno tega zapustile svoje domače mesto, a še vedno čutijo močno povezanost z njim in si želijo pomagati," razlaga in dodaja, da računa tudi na turiste, ki ljubijo Italijo, male poslovneže in druge, da bodo priskočili na pomoč.

Hiše za en evro

Poggioreale je zadnje v seriji zapuščenih mest na Siciliji in drugod po Italiji, ki poskuša z radikalnimi pristopi, da bi ustavil drsenje v pozabo. Kar nekaj drugih mest se skuša pred popolno pogubo rešiti z razprodajo svojih domov po en evro – edini pogoj je, da bi se kupci dejansko vselili v svoje nove nepremičnine.

O podobnem pristopu razmišljajo tudi v Poggiorealeju, pri čemer bi se morali vlagatelji zavezati k obnovi kupljene nepremičnine. In kot mamijo mestne oblasti, kupci ne bi kupovali zgolj še ene stavbe, ampak košček sicilijanske zgodovine.

Poggioreale ("Kraljevi hribček") je leta 1642 ustanovil princ, ki mu je območje podelil Ferdinand IV., burbonski kralj Španije in Sicilije. Legenda pravi, da je prvotno naselbino zgradil Elimo, trojanski junak, ki je zbežal iz svojega gorečega mesta in se zatekel med idilične gričke in gozdove ob vznožju gore Castellazzo.

Poggioreale je v naslednjih stoletjih zrasel v bogato mesto z ogromnim trgom v obliki amfiteatra s cerkvami in svetišči z razgledom na neokrnjeno dolino. Popolnoma idilični kraj – vse do potresa. In opomniki na tragedijo so še vedno vidni – pod sesuto streho leži izmaličeno reševalno vozilo iz 60. let, ki je med potresom speljevalo iz garaže na nujno vožnjo, a nikdar prišlo na cilj.

Danes del starega Poggiorealeja uporabljajo kot vadišče za popotresno reševanje.

Idilična okolica

Kot še navaja CNN, v teoriji obnova Poggiorealeja ne bi smela biti pretežka naloga. Mesto ima dobro infrastrukturo, pa čeprav v slabem stanju. Imajo gledališče, knjižnico, bolnišnico, tržnico, sirotišnico in celo manjši penzion.

Na nekaterih stavbah so še vedno izveski z imeni nekdanjih prebivalcev, kar je postalo pravo atrakcija za domačine, ki občasno prihajajo v labirint starih mestnih ulic v iskanju svojega nekdanjega družinskega doma.

Cangelosijev cilj je spremeniti Poggioreale v nišno dopustniško destinacijo s slikovitimi domovanji, butiki, obrtniškimi trgovinicami, restavracijami, bari in penzioni. Podeželje, ki mesto obdaja, je še vedno popolno, z idiličnimi oljčnimi nasadi in travniki, na katerih se pase drobnica.

Okoliški grički so idealni za kolesarjenje, pohodništvo in gobarjenje, pa tudi za navdušence nad zgodovinskimi ostanki, saj so polni ruševin gradov, vodnjakov in svetišč, danes skoraj zakopanih v bujno vegetacijo. Na svoj račun pa z izvrstnim oljčnim oljem, vini in ovčjim sirom pridejo tudi ljubitelji kulinarike.