Bajkalsko jezero, ki leži v južnem delu vzhodne Sibirije, je največje in najgloblje sladkovodno jezero na svetu. V globino meri kar 1642 metrov, z več kot 31 tisoč kvadratnimi kilometri površine pa je precej večje od Slovenije. Jezero, ki vsebuje petino vse sladke vode na planetu, pozimi popolnoma zamrzne.

"Bajkal je najbolj čisto jezero na svetu. Unikatno je tudi zato, ker je gledano geološko, staro 25 milijonov let. Domačini ga ne imenujejo jezero, ampak morje," pove Aleksej Djačkov fotograf in pogost obiskovalec jezera.

Eden najlepših pogledov na Bajkalsko jezero se turistom in domačinom odpre z razgledne točke nad ožino Olhonska vrata, preden nadaljujejo pot na največji otok na jezeru, Olhon. Pozimi, ko Bajkalsko jezero zamrzne, je mogoče na otok Olhon priti s plovilom na zračni blazini ali avtomobilom.

Med vožnjo na otok je kar težko verjeti, da je pred nami več kot 31 tisoč kvadratnih kilometrov ledene površine. Led, v katerem so ujeti mehurčki metana, je prosojen, voda pa tako čista, da je mogoče videti dno v globini 40 metrov.

"Zdaj stojimo na ledu. Pod nami je približno 50 metrov globine. Morda nekoliko več. Led je na različnih koncih debel od 60 centimetrov do 80 centimetrov, ponekod pa tudi do meter in pol," nas po poti poduči Aleksej Djačkov.

Otok šamanov in turistov

Jezero, ki ga imenujejo tudi biser Sibirije, napaja več kot 300 rek in potokov, ki izvirajo v okoliških gorah. Na Olhon se poleti in pozimi zgrinja vse več turistov, ki so navdušeni nad lepotami otoka in jezera, ki je najgloblje na svetu.

"Sem prihajamo poleti, pozimi pa je tukaj še lepše. Teh pogledov, ki se odprejo pozimi, poleti ni mogoče videti. Poleti lahko opazuješ samo z obale, pozimi pa z jezera. Lepo je!" je nad naravo navdušena obiskovalka Svetlana.

Večina turistov biva v največji vasi na Olhonu, Hužirju, kjer živi kakšnih 1500 ljudi. Turizem je za številne edini vir dohodka. Z njim se ukvarja tudi učiteljica glasbe Aljona Lebedeva, ki je na otok prišla pred 35 leti.

"Vsi, ki so bili v življenju vsaj enkrat tukaj, se sem vrnejo. Nekateri prihajajo sedem let zapovrstjo, nekateri deset let. Tukaj je razvit šamanizem. Številni prihajajo zaradi šamanov. Z njimi se hočejo pogovoriti. Ljudje opazujejo vodo. Kot pravijo, je mogoče vodo in ogenj gledati neskončno dolgo."

Največ turistov se na robu vasi ustavi ob znameniti skali Šamanki, ki se dviguje iz jezera. "Za budiste in šamane je to sveto mesto. Verjamejo, da bogovi, ki so zaščitniki azijskih narodov od Kalmikije do notranje Mongolije, živijo tukaj pri nas, na rtu Burhan," nam ob obisku pokrajinskega muzeja razloži vodja Julija Mišunska. Zaradi svojih naravnih in kulturnih lepot je Bajkalsko jezero od leta 1996 tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine.