Na stari mestni tržnici je dvanajst trgovin, kjer služijo s sokoli in z vsem potrebnim zanje. Izbiranje prave ptice je podobno nakupu dragega avtomobila. Morebitni kupci se sprehajajo med njimi, ocenjujejo njihovo hitrost, učinkovitost in vrednost za denar. In če mislijo resno, bodo prosili, da pogledajo pod pokrov, preden se poslovijo od vrtoglavih vsot denarja. Ta, ki sem ga držala sama, stane 25.000 rialov oz. skoraj 7000 evrov. Še za svoj prvi avtomobil sem plačala manj. Naslednji, prosim.

Mogoče najhitrejši plenilec na svetu le ni prava ptica zame. Njegov vid je kar osemkrat boljši od najboljšega človeškega.

Med krotenjem nosijo pokrivala, da ostanejo mirni – privaditi se morajo na okolico in na trenerja. Mojstri posebne vrste zaradi velikega povpraševanja kar sproti izdelujejo njihova pokrivala. Mojster Kišval Kumaar pravi, da je to njegova strast: "Obožujem rokodelstvo, rad ustvarjam z usnjem. Izdelal sem svojo linijo. Uporabljam različne barve, da bi bile stvaritve edinstvene. Stranka si navadno sama izbere barvo pokrivala." Iz pravega usnja seveda.

V Katarju so prijaznejši do sokolov. V Iranu, kjer se je začela njihova vzreja pred 5000 leti, jih namreč začasno oslepijo, tako da jim kar zašijejo veke.

Cenjene živali imajo čez cesto tudi svojo bolnišnico – tam jim recimo strižejo kremplje, pregledujejo perje in specializirano masirajo utrujena krila.

Sokole so tudi v moškem svetu že od nekdaj lahko vzrejale tudi ženske! Krotenje divjih značajev nam gre seveda dobro od rok.