24. junija je Hui tako krenil na devetdnevno popotovanje vzdolž pacifiške obale. Kot je povedal za BBC, si je za potovanje zadal samo nekaj pravil: Greyhoundovi avtobusi in Amtrakovi vlaki niso dovoljeni, hoja med avtobusnimi postajami pa mora biti čim krajša.

"Na nobeni točki tega potovanja mi ni bilo treba hoditi več kot 15 minut med avtobusnimi postajami. Izjemno je bilo videti, kako so povezane različne trase, zlasti na podeželju," je povedal.

To sicer ni prvič, da se je Hui podal na neobičajno popotovanje. Leta 2013 je skušal od Vancouvra pripotovati karseda južno, a mu ni uspelo dlje od Salema v ameriški zvezni državi Oregon. “Želel sem si dlje, ampak preprosto nisem mogel, ker ni bilo nobenega prevoza med Oregonom in Kalifornijo," je razložil.

A nedavno je izvedel za novo, štiriurno avtobusno povezavo, ki povezuje Eureko, mesto v severni Kaliforniji, z mestecem Ukiah, okoli dve uri severno od San Francisca. Ta "pogrešani člen" mu je deset let pozneje končno omogočil pot do Mehike.

Kot je povedal, se je veliko spremenilo od tistega prvega potovanja, vključno s tem, da je zdaj več javnih avtobusov opremljenih z brezžično povezavo in sprejemajo plačilo v kreditnih karticah. So pa še vedno nekateri avtobusi, ki sprejemajo samo gotovino.

Precej veš peš prometa na južni meji

Meddržavne meje je Hui vse prečkal peš. Na meji med ZDA in Kanado so ga obmejni organi sprejeli z dobršno mero skepse, ko jim je skušal pojasniti namen svojega potovanja. "Ni ravno veliko ljudi, ki bi prečkali severno mejo peš," je priznal Hui. Je pa opazil precej več ljudi, ki so prečkali peš mejo med kalifornijskim San Diegom in Tijuano.

Skupno je Hui za avtobusne vozovnice porabil okoli 200 dolarjev, razgled po poti pa je bil, kot pravi, neprecenljiv. “Naravnost osupel sem bil nad obalo Oregona. Pa nad sekvojami v severni Kaliforniji. In to povem vsakemu, ki me vpraša – resnično je bil moj cilj potovanje, ne cilj,” je zatrdil.

Hui, ki dela za TransLink, prevozno podjetje v Vancouvru, je povedal, da njegova fascinacija z javnimi prevoznimi sredstvi izvira iz njegovega cenjenja "logistične sestavljanke" za sistemi javnih prevozov, ki omogočajo avtobusom in vlakom pravočasni prihod na njihovo destinacijo. Uživa pa tudi v preizkušanju novih sistemov javnega prevoza.

Kar je Huija presenetilo na njegovem potovanju, je bilo, kako minimalne so bile zamude. "To je bil najbolj fascinantni del," je dejal. Celo v Los Angelesu, ki slovi po obupnih prometnih zamaških, mu je uspelo pravočasno ujeti naslednjo povezavo.

Za vse, ki vas mika po Huijevih stopinjah, Kanadčan svetuje, da se pravočasno pozanimate o vsem potrebnem in ne nosite s seboj težke prtljage, saj pogosto ni prostora za prtljago. In najpomembnejše? “Vedite, kdaj pride avtobus.”