Pomembne naložbe v zadnjih treh letih je Poti miru omogočil slabe tri milijone evrov vreden čezmejni projekt Interreg Slovenija-Italija WALKofPEACE, v katerem sodeluje deset partnerjev iz Slovenije in Italije. Projekt, ki so ga lani razglasili za najboljši projekt Interreg, se izteka aprila prihodnje leto.

A ker jim je doslej uspelo porabiti le dobrih 60 odstotkov sredstev projekta WALKofPEACE, vodilni partner – Posoški razvojni center – upa, da bodo neporabljena sredstva na italijanski strani preusmerili čez mejo. Kar polovica vrednosti je namreč namenjena naložbam. Doslej so že obnovili kapelico Bes pod Krnom, cerkvico sv. Duha v Javorci, nemško kostnico v Tolminu in starodobno vozilo iz leta 1911 – kobariško kadorno, pojasnjuje Vesna Kozar iz Posoškega razvojnega centra, ki so ga obnovili po izvirnih načrtih.

"V občini Bovec smo končali prvo fazo gradnje novega dela Poti miru z novo brvjo čez korita reke Koritnice pod trdnjavo Kluže. V naslednji fazi bomo naredili še pot med novo in staro brvjo ter naredili dostopen hodnik za obiskovalce – podzemni hodnik, ki je več kot 400 metrov dolg – in na koncu tega hodnika en razgledni plato, od koder se bo videla reka Koritnica tudi z druge strani," še pojasnjuje Kozar.

V sklepni fazi je tudi popisovanje padlih vojakov na soški fronti, na Sabotinu nastaja interaktivni center, kmalu pa bo zaživela tudi nova spletna stran thewalkofpeace.com, napoveduje direktorica Fundacije Poti miru v Posočju Maša Klavora. "Po drugi strani pa si želimo na teh najbolj obiskanih točkah, kot so Kolovrat, Javorca, Cerje, Redipulja, Debela Griža, Špeter, Hum, vzpostaviti še druge storitve za obiskovalce, parkirišča, klopce, daljnoglede, neke dodatne vsebine, tudi digitalizirane, in postopno to idejo širiti po drugih krajih Evrope, kot smo pred leti že naredili prek donavskega projekta, zdaj pa si želimo slediti v osrednji Evropi," še pravi.

Kot še dodaja, hrbtenica Poti miru ostaja na čezmejnem območju nekdanje soške fronte, si pa želijo idejo širiti tudi na druge fronte prve svetovne vojne, zato se bodo prijavili na nov razpis za projekt osrednje Evrope. Želijo si tudi, da bi se s poskusnega seznama Unesca čim prej uvrstili na njihov seznam svetovne dediščine.