Notranjost Hiše Najstarejše trte so začeli prenavljati na začetku poletja. Vrednost prenove je okoli 716.000 evrov z davkom, od tega prispeva nekaj manj kot 330.000 evrov ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo ter naravne znamenitosti v turističnih destinacijah.

"Ta obnova sodi v sklop širših prizadevanj ministrstva, da v skladu s strategijo razvoja turizma ponudimo prvovrstna turistična doživetja," je na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež.

Po besedah župana Saše Arsenoviča je nova podoba Hiše Najstarejše trte še en kamenček v mozaiku razvoja tega dela mesta, hkrati pa je nov prispevek k ohranjanju naravne in kulturne dediščine Maribora in okolice. Kot je dejal, bodo lahko v novourejenih prostorih bolje izpostavljena in predstavljena lokalna vina, ob tem pa računajo tudi na boljšo prodajo in dvig kulture pitja vina.

Direktor zavoda za turizem Jure Struc, ki je prejšnji mesec dobil mandat za vodenje Zavoda za turizem Maribor še do leta 2029, je spomnil, da se je Maribor v zadnjih letih vidneje uveljavil kot turistična destinacija in da mora temu slediti razvoj turistične infrastrukture. "Brez vložka države ne moremo pričakovati, da bodo lokalne skupnosti zmožne takšnih projektov."

Struc je o projektu prenove še dejal: "Z današnjim dnem postavljamo Najstarejšo trto in z njo Maribor, središče gastronomske destinacije Štajerske, na zemljevid vrhunskih turističnih ikon, ki so v ponos ne le Mariborčanom, ampak vsem Slovencem. Zakladnica štajerskih vin brez primere bo domačim in tujim gostom 365 dni na leto odstirala zgodbe lokalnih vinarjev, naše bogate kulturne dediščine, pa tudi sodobne umetnosti."

V prihodnje želijo v Hiši najstarejše trte dati poudarek degustacijam in drugim predstavitvam vin, medtem ko je zgodovina Najstarejše trte podrobneje predstavljena v bližnjem Muzeju Najstarejše trte, ki so ga odprli pred dvema letoma v sklopu obnove Vojašniškega trga.

Na novo vgrajena okna naj bi Hiši Najstarejše trte omogočila nekaj naravne osvetlitve in jo tesneje povezala z dogajanjem na ploščadi pred njo. Na tleh so ohranili mozaik kiparja Igorja Orešiča, ki po besedah Struca zdaj prihaja bolj do izraza.

V osrednjem prostoru je dolga miza za degustacije, ki po besedah arhitekta Stojana Skalickega iz družbe Arhisol "povezuje in združuje", ob oknih pa so manjše mize. Ob vstopu v objekt sta lesen pult za dobrodošlico in na levi strani trgovina z vini.

Likovno podobo so oblikovali v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor (UGM). Kustos Jure Kirbiš je pojasnil, da so sodelovali tudi s Pokrajinskim arhivom Maribor in Umetniškim kabinetom Primoža Premzla.

Prostor so opremili z reprodukcijami treh grafik iz zbirke UGM-ja, na novo razvitimi fotografijami starega Maribora Franja Pivke ter fotografijami naravovarstvenika Mirka Šoštariča in dendrologa Riharda Erkerja, ki sta leta 1972 potrdila častitljivo starost Najstarejše trte. Dodali so še umetniška dela mlajših umetnikov Petje Koceta, Lucije Rosc in Davida Tavčarja.

Prenova je vključevala tudi prenovo vseh električnih in strojnih instalacij ter ureditev prostorov za zaposlene, medtem ko se v zunanji ovoj stavbe z izjemo novih oken ni posegalo.