Slovenski turizem se pripravlja na dolgoročno okrevanje po pandemiji covida-19. Načrt za okrevanje turizma bo segal do konca leta 2023, odpornost pa bo turizem krepil še leta pozneje, so poudarili uvodni govorci na današnjih Dnevih slovenskega turizma.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek sicer verjame, da se bo panoga vrnila na pot rekordov.

Letošnji Dnevi slovenskega turizma, osrednji vsakoletni dogodek panoge, se v spletni obliki osredotočajo na odziv na koronsko krizo. Kot je spomnil Počivalšek, je število turistov v Sloveniji v prvih 10 mesecih leta upadlo za 46 odstotkov, število prenočitev pa za 37 odstotkov glede na isto obdobje lani. Pri tujih turistih je bil padec prihodov 72-odstoten, njihovih prenočitev pa je bilo za 69 odstotkov manj.

Obseg prihodkov od izvoza potovanj se je v prvih devetih mesecih letos znižal za 56 odstotkov. Do konca oktobra se je na zavodu za zaposlovanje prijavilo skoraj 6000 oseb iz panoge, veliko jih je na čakanju na delo. Ob negotovosti glede gospodarskih gibanj so številna podjetja odložila naložbe, je stanje opisal Počivalšek. "Pričakovana je daljša doba okrevanja, morda celo pet let," je poudaril.

Z ukrepi v protikoronskih zakonih skuša vlada, kot je poudaril, ohraniti kar se da veliko podjetij in delovnih mest. V pripravi je sedmi protikoronski zakon, v katerem je minister obljubil dodatno pomoč za gostinstvo in turizem ter industrijo srečanj. Domačo turistično porabo bodo še naprej spodbujali turistični boni, katerih veljavnost je vlada že podaljšala do konca leta 2021.

Z optimizmom zrejo naprej

Pot naprej pa bo začrtal načrt okrevanja turizma, ki obsega obdobje od 2020 do 2023. Deležniki pripravljajo tudi projekte za pridobitev sredstev, ki jih okrevanju turizma namenja EU.

"Optimistične napovedi o finančnih instrumentih EU-ja za okrevanje in razvoj po pandemiji nas vsekakor navdajajo z optimizmom," je poudaril Počivalšek. Poteka tudi razprava o odpiranju dejavnosti in gostinsko-turističnih obratov, kar pa bo odvisno od epidemiološke slike.

Na čas po pandemiji se bo treba dobro pripraviti, je poudaril Počivalšek, hkrati pa izrazil zaupanje, da se bo slovenski turizem vrnil na pot uspehov in rekordov.

Direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak je predstavila posodobljene napovedi za turizem v letošnjem letu.

Na STO-ju so ob poslabšanju epidemioloških razmer ob koncu leta nekoliko manj optimistični kot ob koncu poletja; do konca leta pričakujejo 51-odstotni upad števila turistov, od tega 74-odstotni upad prihodov tujih turistov. Število turističnih prenočitev naj bi se glede na lani znižalo za 42 odstotkov. "To pomeni, da bomo letos izgubili sedem milijonov prenočitev zaradi pandemije," je posvarila.

Podobne številke gre pričakovati v prihodnjem letu, pri čemer STO računa na nekaj manj domačih in nekaj več tujih gostov. Pozneje pa naj bi število tujih gostov začelo pomembneje okrevati, s tem pa bi se v turistično panogo vrnila rast.

Večfazen načrt okrevanja

Načrt za okrevanje turizma je sicer večfazen. Fazi prvega odziva na krizo bo sledila faza okrevanja do približno konca leta 2023. V tej fazi bodo prilagojeni javni razpisi, uvedeni bodo ukrepi za varovanje zdravja gostov in zaposlenih v gostinsko-turističnih obratih. Poudarek bo na domačem in bližnjih tujih trgih, saj bodo turisti v tem obdobju več potovali z avtomobilom.

Slediti pa bo morala faza krepitve odpornosti, ki sega do leta 2026. V tem obdobju bo nujno vlaganje v prestrukturiranje in razvoj turistične infrastrukture. Turizem bo moral biti pomemben del nacionalnega načrta okrevanja in odpornosti s poudarkom na trajnosti in digitalnem razvoju. Pakova je med izzivi prihodnjega obdobja med drugim izpostavila ponovno vzpostavitev letalskih povezav in poslovnega turizma, pa tudi naložbena vlaganja.

Ko bo turizem znova stekel, bo konkurenca velika, je spomnila Pakova. A Slovenija ima prednost v tem, da je že več let vlagala v ponudbo, umeščanje in trženje trajnostnega, butičnega turizma v povezavi z naravnimi danostmi. To ji bo lahko v pomoč, saj bodo turisti prihodnosti vse bolj iskali prav dejavnosti v naravi, je poudarila.

Potrebno dodatno financiranje za promocijo

Predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS) Andrej Prebil pa je pozval k oblikovanju ločenega interventnega zakona za turizem, ki bi vključeval vse segmente te panoge. Podčrtal je kompleksnost in prepletenost turizma, v katerem ima vsak deležnik pomembno vlogo. "Verjamem, da si zaslužimo posebno obravnavo prek posebnega interventnega zakona," je dejal.

Nujno potrebno pa je po besedah Prebila tudi dodatno financiranje dela STO-ja, ki predstavlja temelj promocije slovenskega turizma. Za okrevanje bi bilo nujnih najmanj 10 milijonov evrov, je dodal in poudaril pomen ohranitve prepoznavnosti in všečnosti Slovenije ter ozaveščanja gostov o tem, da je Slovenija zelena, dejavna in še vedno varna dežela.

Potreba po večji državni pomoči

Da pa državna pomoč, ki jo akterji turističnega gospodarstva trenutno prejemajo, ne bo zadostovala v obdobju podaljšanega zapiranja dejavnosti, so na okrogli mizi na Dnevih slovenskega turizma opozorili tudi govorci iz hotelirske in gostinske panoge.

Državni sekretar Simon Zajc je medtem izpostavil številne vladne ukrepe v protikoronskih zakonih, kot so subvencioniranje čakanja na delo, subvencioniranje dela fiksnih stroškov ter podaljšanje veljavnosti turističnih bonov. Za izboljšanje letalske povezljivosti naj bi bilo namenjenih 76 milijonov predvsem povratnih sredstev, Država želi sofinancirati tudi stroške hitrih covid-19 testov.

Država turistični panogi sicer pomaga, a prepočasi in v premajhnem obsegu, so menili govorci na okrogli mizi. Mestni hotelirji se borijo za preživetje, je spomnil predsednik Združenja hotelirjev Slovenije in direktor ljubljanskega hotela Slon Gregor Jamnik. "V Ljubljani smo prizadeti do 85-odstotno. Zaradi počasnosti, birokracije smo morali v naših hotelih odpustiti 60 odstotkov delovne sile in storitve zmanjšati na minimum. Trenutna situacija je izjemno kritična," je podčrtal.

Da država sicer pomaga, a "ne dovolj jasno in ne dovolj hitro", je ocenil tudi kuharski mojster iz Gostilne pri Lojzetu Tomaž Kavčič. Verjame sicer, da se bodo ljudje ob odprtju dejavnosti vrnili, zlasti tam, kjer so doslej čutili spoštovanje in prejeli vrednost za denar.

V Avstriji so hotelirji v drugem valu epidemije ob podpori za ohranjanje delovnih mest dobili nepovratno pokritih 80 odstotkov lanskih prihodkov za oktober in november, za december je delež 50-odstoten, je pojasnil vodja oddelka F&B pri avstrijski skupini Falkensteiner Sebastian Postogna. Tako se sedaj posvečajo vprašanju oblikovanja novih produktov in optimizacije na področju digitalizacije. "Medtem se v Sloveniji marsikdo ukvarja s tem, ali bo obdržal zaposlene, ali bo jutri še imel službo," je dejal.