na plantažah modre agave na zahodu Mehike ...

Mehiška pokrajina Jalisco predstavlja srce proizvodnje tekile – v preprostem in na prvi pogled revnem okraju, ki ni opremljen z napredno infrastrukturo in trgovskimi središči, živijo jimadorsi – kmetje, ki še vedno predstavljajo prvi in najodločilnejši člen v proizvodnji tekile. "Ponosen sem, da sem jimador, lastnik kaktusov. Smo prvi v verigi tistih, ki ustvarjajo tekilo – brez nas te žlahtne pijače ne bi bilo," je za Reuters povedal 39-letni Mario Perez, ki je posel prevzel od svojega očeta.

Modra agava, trdoživa rastlina, iz katere delajo slavno mehiško žgano pijačo, je daljna sestrična aloje vere. V Mehiki je bilo leta 2011 zasajenih okoli 18 milijonov sadik modre agave, vendar kmetje načrtujejo, da bodo do leta 2021 število rastlin potrojili. Trenutno število namreč ne zadovoljuje potreb 140 podjetij, ki odkupujejo te bodičaste rastline.

Včasih je gojenje modrih agav veljajo za eno izmed najbolj spoštovanih služb – danes pa se vedno pogosteje zgodi, da potomci kmečkega dela ne želijo prevzeti od svojih staršev. "Nekoč je bilo to delo zelo spoštovano, danes pa kmetje s kaktusi veljajo za navadne fizične delavce. Naše delo ni cenjeno," je še povedal Perez.

Agava dozori v osmih letih. Žetev kmetje opravijo tako, da z rastlin previdno odstranijo dolge bodičaste liste in se tako dokopljejo do sredice, ki kasneje služi za pridelavo tekile. Sredica tehta od 40 do 100 kilogramov. Bodičaste liste odstranijo s pripravo, ki jo imenujejo coa, po opravljenem delu pa mora biti sredica kot ogromen ananas, piše Reuters. "Rezati je treba previdno, saj mora biti sredica izrezana zelo natančno – primerna mora biti za kuhanje," še pove Perez.

Tudi pri pridelavi je potrebna velika mera potrpljenja: srčike najprej kak dan kuhajo v posebnih pečeh, nato pa iz njih iztisnejo sladkast sok in ga kvasijo. Fermentirani sok običajno dvakrat destilirajo; tako nastane jóven (mlada), tequila blanco (bela) ali tequila plata (srebrna). V preteklosti so "srca agave" kuhali v podzemnih celicah, na nekaterih delih Mehike to še vedno počnejo. Največji delež tekile je danes izdelan v večjih industrijskih destilarnah.

Po polju velike količine rastlin kmetje poberejo kar ob pomoči mul. Površina je v teh krajih namreč zelo kamnita in skalnata – uporaba kmetijskih strojev je zato skorajda nemogoča. 41-letni Luis Flores je po svojem očetu, ki je umrl predlani, podedoval deset mul – na zahodu Mehike, kjer je pridelovanje tekile še vedno ena izmed donosnejših dejavnosti, je takšna dediščina tako rekoč neprecenljiva. "Svojemu očetu sem pomagal 20 let in užival vsako minuto," je še povedal Flores in dodal: "Mojih mul ne more nadomestiti noben stroj."

"Proizvodnja tekile je donosen posel – povpraševanje po njej je veliko. Upamo, da bo tako še zelo dolgo," je za Reuters povedal J. Cruz Reinoso. Številni kmetje se vzhajajoče tehnologije namreč želo bojijo – dobre in kakovostne tehnološke naprave bi namreč lahko ogrozile njihovo tržno nišo. "To je moje življenje in nanj sem ponosen – če nas bo nadomestila tehnika, me bo to nedvomno popolnoma potolklo in nazadnje tudi uničilo," je za Reuters še povedal 57-letni Francisco Quiroz.