V Sloveniji je vedno več rekreativnih kolesarjev, Pomurje pa postaja vse bolj zaželen cilj v kolesarskem turizmu. To je tudi eden od razlogov, da se je prvi dan Evropskega tedna mobilnosti prvi slovenski kolesarski kongres začel v Dobrovniku.

Številni župani, strokovnjaki z ministrstva za infrastrukturo, poznavalci kolesarskega turizma in športniki so se na prvem tovrstnem kongresu posvetili predvsem potrebam, težavam in pričakovanjem ob vzpostavljanju mreže kolesarskih poti. S takšno infrastrukturo naj bi Slovenija zaostajala za Evropo, a naj bi bili obeti dobri. "Računamo, da bi direkcija ob pomoči lokalnih skupnosti in črpanju evropskih sredstev do leta 2024 uredila 1500 kilometrov kolesarskih povezav," je povedal Tomaž Willenpart iz Direkcije Republike Slovenija za infrastrukturo. Slovenija bo zanje odštela kar 130 milijonov evrov in povezala skoraj celo državo.

"Država je leta 2018 sprejela pravilnik za državne kolesarske povezave, s katerimi je določila omrežje, ki je v celoti dolgo približno 3000 kilometrov, kmalu pa bomo prišli do začrtane številke," je pojasnil Gregor Steklačič z Direktorata za trajnostno mobilnost na ministrstvu za infrastrukturo. Država naj bi še dodatno spodbujala intermodalnost – na železnicah so zgradili kolesarnice, kar spodbuja drugačen način poti v službo ali šolo.

Upajo, da se bodo potovalne navade spremenile

Na letošnjem prvem kolesarskem kongresu bodo govorili še o evropskih kolesarskih povezavah in varnosti. Vse bo potekalo v duhu trajnostne mobilnosti, cilj pa je predvsem povezovanje ljudi, ki se ukvarjajo s kolesarstvom.

"Evropski teden mobilnosti je samo en teden v letu, med katerim občine, ki v projektu sodelujejo, promovirajo ukrepe, ki jih potem izvedejo čez leto," je povedal Steklačič in dodal, da je sedem slovenskih občin, ki pri tem sodelujejo že od samega začetka, torej 20 let, prejelo tudi posebno nagrado. "S tem ko imamo vsako leto Evropski teden mobilnosti, dvigujemo minimalno ozaveščanje o trajnostni mobilnosti, na dolgi rok pa nam lahko uspe sprememba potovalnih navad," je še poudaril Steklačič, ki meni, da je le-te treba podpreti z ustreznimi ukrepi.

V Moravskih Toplicah kolesarskemu turizmu že več let namenjajo posebno vlogo – v povezavi s sosednjimi občinami ponujajo samostojne ali skupinske oglede pokrajine na kolesu.

"Vse naše kolesarske poti so speljane skozi naravne in kulturne znamenitosti občine, povezujemo pa tudi vse lokalne ponudnike," je poudarila Sonja Bily s TIC-a Moravske Toplice in dodala, da gostje tako pokrajino spoznavajo pokrajino bolj osebno, povpraševanja po tovrstnih izletih pa naj bi bilo vse več. V Sloveniji za najdlje razvit turistično-kolesarski proizvod s 170 kilometri poti velja Dravska kolesarska pot.