Zadnji znani zapisi o galapaškem kopenskem legvanu (Conolophus subcristatus) segajo v leto 1835, ko jih je preučeval Charles Darwin. Zaradi naseljevanja psov in divjih prašičev na otoku Santiago v dvajsetem stoletju so legvani lokalno izumrli. Sicer je majhna populacija preživela na sosednjih otokih, vendar so tudi tam ogrožena vrsta.

Pred tremi leti so na otok Santiago znova naselili več kot 3000 primerkov, letos pa so prvič potrdili, da se legvani uspešno razmnožujejo. To so prvi znani primeri uspešnega razmnoževanja po Darwinovi odpravi pred skoraj dvema stoletjema. "Dvesto let pozneje se kopenski legvani znova valijo na otoku Santiago," so zadovoljno sporočili iz Galapaškega narodnega parka.

Direktor parka Danny Rueda Cordova je dejal, da je proces ponovnega naseljevanja otoka zelo uspešen, in dodal: "Po 187 letih smo znova priča zdravi populaciji kopenskih legvanov, ki jo sestavljajo odrasle in mlade živali ter na novo izvaljeni primerki."

Pozitivne spremembe

Po podatkih sklada World Wildlife je edinstven ekosistem Galapaškega otočja ogrožen predvsem zaradi nezakonitega ribolova, invazivnih vrst in več kot 160.000 vsakoletnih turistov, ki obiščejo otočje okoli 1000 kilometrov zahodno od Ekvadorja. Prav zaradi teh razlogov znanstveniki na otokih nimajo časa za počitek, a je v zadnjih letih opazen trend izboljšanja biotske raznovrstnosti. Leta 2019 so namreč opazili želvo velikanko (Chelonoidis phantasticus) prvič po več kot sto letih. Prav tako so pred nekaj dnevi prvič po dvajsetih letih v enem od zalivov opazili dve gnezdi plamencev.