Za tiste, ki so vajeni vrteti pedala, pot do Turjaka predstavlja lahkoten zalogaj, za tiste, ki se redkeje usedejo na kolo, pa je pot in predvsem njen zadnji, strmejši del precejšen izziv.
Iz Ljubljane do Turjaka vodi regionalna cesta, ki zaradi gostega prometa ni najprimernejša za kolesarjenje. Veliko prijaznejša je pot, ki z Iga prek Kremenice (na začetku Iga iz smeri Škofljice se zavije levo) proti Pijavi Gorici in Želimljam v senci hriba ter zeleni dolini popelje do Turjaka.
Kmalu za tablo, ki sporoča, da smo v občini Velike Lašče, se peljemo še mimo table za Turjak, a do gradu je še kar nekaj kilometrov, pred nami je še "grizenje kolen" v hrib.
Turjak – že smo tu. Ker je grad zaprt (odprt je le ob koncih tedna), smo ostali pred vrati gostije, na kateri "Turjačan spet gostuje Rozamundine snubače" (France Prešeren, Turjaška Rozamunda).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje