Grad leži v občini Velike Lašče, do njega pa vodi dobro označena pot. Ime je dobil po svojih gospodarjih Auespergih oziroma grofih Turjaških, druga različica pa je, da beseda turjak izvira iz besede tur, ki je ime za divje govedo, ki je nekoč živelo v teh krajih.

Stoji že vrsto let
Grad naj bi nastal že v 10. ali 11. stoletju, prvič pa je bil omenjen leta 1220. Zdajšnjo podobo je dobil po potresu leta 1511. Pohvali se z dvema posebnostima: gre za najobsežnejšo okroglo bastijo (srednjeveško trdnjavo z visokimi stražnimi stolpi) na Slovenskem, zanimiv pa je tudi renesančni obrambni hodnik v obliki trikotnika.

Danes spet živi
Turjaškega gradu zaradi izjemno debelih obrambnih zidov niso mogli osvojiti ne kmečki puntarji ne Turki, ki so ga sicer dvakrat resno ogrozili. Njegova sreča pa se je končala leta 1943, ko je grad po dolgotrajnem boju z belogardističnima brigadama zavzela Prešernova brigada. Takrat je bil grad močno poškodovan, danes pa je spet lepo obnovljen. V njem prirejajo tudi različne prireditve in poroke, vsako leto pa so tam tudi viteške igre.

V okolje gradu Turjak je France Prešeren postavil tudi eno svojih pesnitev, Turjaško Rozamundo, ki se začenja takole: "Hrast stoji v turjaškem dvóri, vrh vzdiguje svoj v oblake, v senci pri kamnitni mizi zbor sedi gospode žlahtne, ker Turjačan spet gostuje Rozamundine snubače ..."

Dalmatin v gradu prevajal Sveto pismo
V gradu se je več let skrival tudi protestantski pisec Jurij Dalmatin in v njem prevajal Sveto pismo, zato so po njem poimenovali kapelo. V gradu sicer najdemo tudi katoliško kapelo, v grobnici, v kateri so pokopani turjaški grofje, pa počiva tudi srce grofa Hanna Auersperga Turjaškega. Zanimivi so tudi viteška in poročna dvorana ter Rozamundina soba, kot pravi grad pa je imel tudi Turjak svojo turško ječo.

A. P.