"Stranske poti so zapeljivejše od glavnih," je bilo nekoč geslo Slovenske turistične organizacije. V tem času, ko se vsak konec tedna proti morju vijejo kolone vozil in ljudje vzdihujejo ob prometnih zamaških, vam svetujemo, da jo mahnete v notranjost države, ki prav tako ponuja oblico tako naravnih kot kulturnih znamenitosti.

Rojstne hiše ni več, a kraj je pravi
Tokrat predstavljamo Trubarjevo domačijo, ki leži v vasi Rašica (poudarek na prvem a) ob istoimenskem potoku. Stavbe stojijo na mestu, kjer naj bi se 9. junija leta 1508 rodil Primož Trubar, začetnik slovenske književnosti in protestanski pridigar.

Stavbe, ki obsegajo spominsko hišo s spominsko sobo in mlinom, žago venecijanko in gospodarsko poslopje, ki vključuje galerijo Skedenj, Trubarjevo čitalnico in krčmo, so sicer novejšega datuma, stare so okoli dvesto let in so bile obnovljene ob 400. obletnici Trubarjeve smrti. Prvotne lesene bajte, v kateri je na svet privekal Primož Trubar, že davno ni več, najverjetneje so jo uničili ognjeni zublji.

Pečatnik se je ohranil petsto let
Na stenah spominske sobe sta popisana življenje in usoda Primoža Trubarja, na oknih pa so upodobljene nekatere zgodovinske osebnosti, ki so bile njegovi sodobniki, kot sta tržaški škof Bonomo in nemški reformator Martin Luther, in vladarji tedanjega časa. V stebrih so razstavljeni tudi ponaredki Trubarjevih knjig, v okroglih vitrinah pa so Trubarjeve knjige in rokopisi. Najti je mogoče tudi knjigoveško delavnico, v čitalnici pa je morda najzanimivejši Trubarjev pečatnik, ki ga je sam Trubar vrsto let uporabljal na pismih.

Pred vhodom v sobo stoji doprsni kip Primoža Trubarja, delo kiparja Draga Tršarja. Nekaj metrov stran pa najdemo tudi piramidast spomenik, posvečen Trubarju, ki je bil postavljen ob 400-letnici izida prve slovenske knjige in je delo Vinka Glanza.

A. P.