Otok je prepoznaven po kikladski arhitekturi. Foto: EPA
Otok je prepoznaven po kikladski arhitekturi. Foto: EPA
Vreme na Santoriniju je večinoma sončno, vroče, s suhimi poletji in milimi zimami. Foto: EPA

zadnjih letih pa je otok postal žrtev lastnega uspeha - šibi se namreč pod množičnim turizmom. Na pomoč jim prihaja nenavaden rešitelj - vinarstvo.

Bele hišice z modro pobarvanimi vrati, okni in balkoni, bele cerkve z modrimi kupolami ter sončne verande so najjužnejši otok v Kikladih, otok Santorini, spremenile v eno izmed najbolj priljubljenih turističnih ciljev. Nikos Zarzos, župan otoka, ki je velik le 72 kvadratnih kilometrov, je zato sporočil, da se trudijo število turistov, ki vsako leto obiščejo otok, drastično znižati.

Otok, ki je bil včasih prepoznaven po čistih plažah in neokrnjeni naravi, je namreč pod težo množičnega turizma začel propadati. "11 % otoka so v zadnjih letih zabetonirali," dodaja Zarzos. Tudi število prebivalcev otoka se je močno zvišalo. Po popisu prebivalstva leta 2001 je na otoku prebivalo okoli 13.600 prebivalcev, v zadnjih letih pa je število tam živečih naraslo do 25.000. Zaradi vedno večjega števila hotelov se je namreč zvišalo število turističnih delavcev na otoku, posledično pa tudi število stalnih prebivalcev otoka.

Turizem ogroža preostale panoge
Razvoj turizma v zadnjih letih pa je ogrozil druge gospodarske panoge, ki na Santoriniju uspevajo - proizvodnja vina ter gojenje paradižnikov in pistacij.

Prebivalci si zato prizadevajo, da bi vinarstvo razvili do te mere, da bi proizvodnja vina na otoku začela predstavljati drugo najbolj dobičkonosno panogo. S tem bi lahko omejili množični turizem, saj bi denar, ki je na otok sicer pritekal skozi turizem, nadomestili s prodajo vina. "V 90. letih smo z dograditvijo modernih vinskih kleti in zasaditvijo številnih vinogradov ustvarili odlične pogoje za uspešno pridelavo vina," je za CNN poudaril podžupan otoka.

Že zdaj otočani svoje vino tržijo več kot odlično - vina otoka Santorini so najbolje prodajana v Grčiji in Ameriki, izvažajo pa jih tudi v druge države sveta.

Danes je proizvodnji vina namenjenih 1.300 hektarov otoka. Prav tako pa so se v vinarstvo začele usmerjati tudi mlade generacije - leta 1995 je bila povprečna starost vinarja 65 let, danes se je znižala na 53 let.

Vedno večji uspeh otoka v pridelavi vina je zmanjšal strah domačinov, da otok postaja preveč odvisen od samo ene dejavnosti - množičnega turizma.