V sklopu proslav ob obletnici so oblasti v parku omogočile 36 milijonov dolarjev vreden projekt za "naravnejšo" prenovo območja nasada Mariposa (Mariposa Grove), v katerem raste 500 starodavnih sekvoj velikank, ki jih uvrščamo med najstarejše žive organizme na svetu. Najslavnejša med njimi se imenuje Grizzly Giant, katere starost ocenjujejo na kar 1.800 let.

"Osupli stojimo med temi na tisoče let starimi drevesi velikani, ki služijo kot opomnik, kako pomembno je obvarovati naše naravne vire, da bi lahko tudi prihodnje generacije izkusile 'gozdno remek delo narave', kot ga je svoj čas označil John Muir," je ob obletnici za AP povedal direktor ameriške službe za narodne parke Jon Jarvis.

Začetek narodnih parkov
Lincoln je akt, s katerim je zaščitil Yosemite, podpisal 30. junija 1864, sredi državljanske vojne. Gre za prvi zakonski akt v zgodovini ZDA, ki je zaščitil naravno območje izrednega pomena pred posegi in urbanim razvojem, s čimer je de facto tlakoval pot ustanovitvi sistema narodnih parkov ZDA, ki velja danes za najbolj razvitega na svetu.

Kljub temu je Yosemite uradni naziv narodnega parka prejel šele leta 1890 (prej je bil zgolj "državni park" oz. "state park"), s čimer je dejansko drugi najstarejši, za narodnim parkom Yellowstone v Wyomingu.

Park, s 3,7 milijona obiskovalcev letno tretji najbolj obiskani v ZDA (za Great Smoky Mountains in Grand Canyonom), poleg sekvoj velikank slovi še po svojih veličastnih granitnih pečinah in kupolah, številnih slapovih in jezerih ter prostranih ledeniških dolinah.

Indijanci in kavboji
Območje so tamkajšnja avtohtona ljudstva poselila že pred 3.000 leti, belci pa so res množično začeli prehajati čez območje parka konec 19. stoletja, v času kalifornijske zlate mrzlice. Prvi obiskovalci leta 1855 so hitro prepoznali turistični potencial parka Yosemite in že leta 1879 so v parku postavili hotel Wawona, danes na seznamu zgodovinskih krajev Amerike.

Morda še impresivnejši je leta 1927 zgrajeni hotel Ahwahnee, katerega kamnito-lesena-steklena konstrukcija velja za enega najboljših primerov ameriške parkovne arhitekture - hotel se tako čudovito zliva z okolico, iz tamkajšnje jedilnice pa se raztezajo čudoviti pogledi na okoliške travnike.

Ikona ameriške krajine
Yosemite, ki se razteza na 3.000 kvadratnih kilometrih znotraj gorovja Sierra Nevada na višini od 648 do 3997 metrov, velja za eno izmed ikon ameriške pokrajine (nedvomno jo boste prepoznali s številnih generično kičastih ohranjevalcev zaslona), ki je navdihnila tudi velikega ameriškega krajinskega fotografa Ansela Adamsa. Adamsove črno-bele fotografije parka veljajo za eno ključnih del ameriške fotografije in si jih lahko ogledate tudi v njegovi galeriji sredi parka.

Yosemite ne privablja samo družin in ljubiteljev taborjenja, ampak tudi adrenalinske navdušence, saj velja njegov granitni osamelec El Capitan za eno najbolj priljubljenih destinacij za plezalce v Ameriki. Tudi sicer je park sredi visokogorja Sierra Nevada raj za pohodnike, med katerimi je vsako leto tudi nekaj takih, ki se iz parka odpravijo na najvišji vrh Kalifornije (in celinskih ZDA), 4421 metrov visok Mount Whitney.

Je pa res, da pohajkovanje po stranskih pešpoteh parka morda ni za tiste, ki se bojijo medvedov. Ti sicer v glavnem ne veljajo za napadalne, a v zadnjih letih je bilo nekaj incidentov, tudi takih, ki so se končali usodno za pohodnika. No, še vedno se lahko držite bolj turistično obljudenih poti in krožnih cest. Tudi teh v parku Yosemite ne manjka.