V tem narodnem parku v Arizoni so čedalje bolj zaskrbljeni nad dvema velikima razvojnima projektoma, ki sta za zdaj še v fazi načrtovanja, a predstavljata po besedah nadzornika parka Dava Uberuage "resno grožnjo" prihodnosti Velikega kanjona. "Ko imate tak obseg in razsežnost potencialnega razvojnega projekta tako blizu parka, bo to nedvomno imelo vpliv na celostno izkušnjo obiskovalcev," je povedal Uberuaga za Los Angeles Times.

Omenjeno zelo vpadljivo konstrukcijo, znano kot Grand Canyon Escalade, naj bi sestavljal prostran hotelski kompleks, restavracija in nakupovalno središče na ozemlju indijanskega plemena Navajo, ki meji na park. Projekt predvideva tudi gondolo, ki bi obiskovalce popeljala do dvignjene razgledne ploščadi in kavarno na dnu kanjona, ob sotočju rek Kolorado in Mali Kolorado.

R Lamar Whitmer, eden izmed načrtovalcev projekta, vztraja, da bo Escalade, ki naj bi se odprl leta 2018, zgolj "minimalno" kvaril razgled. A Dave Nimkin iz Zveze za ohranitev narodnih parkov, načrt označuje za "popolno katastrofo": "Neokusen komercialni kompleks prav nič ne ustreza značaju narodnega parka, kot je Grand Canyon."

Vse odvisno od Indijancev
Ob tem načrtujejo še razširitev Tusayana, majcenega mesta z 2.200 domovi tik ob kanjonu, s čimer bi početverili tamkajšnjo vodno porabo v času, ko se jugozahod ZDA spopada z enim od najbolj sušnih obdobij. Martha Hahn iz urada parka za upravljanje z viri, pravi, da bi predlogi družbe Stilo lahko imeli katastrofalne posledice za krhke lokalne ekosisteme.

Grand Canyon, ki ga uvrščajo med enega izmed sedmih naravnih čudes sveta, obišče pet milijonov obiskovalcev letno, a jih le peščica opravi spust do dna kanjona. Po navedbah Whitmerja bi gondola omogočila več ljudem, da si ogledajo to veličastno stvaritev narave. A Hahnova pravi, da se o načrtih niso posvetovali z upravo parka, pričakujejo pa tudi kar nekaj pravnih zapletov glede lokacije sprehajališča ob reki.

Indijanci iz plemena Navajo si lastijo pravico do vse zemlje nad reko, a predstavniki parka trdijo, da se javna zemlja razteza pol kilometra od njihovih bregov in prepovedujejo gradnjo bližje vodi. Da bi projekt stekel, je nujno potrebna podpora plemenskih vodij Navajev, načrt pa predvideva tudi posebno središče, v katerem bi obiskovalce poučili o zgodovini in kulturi plemena Navajo.

Priložnost za revno območje
Whitmer pravi, da bi projekt prinesel zelo potrebne gospodarske priložnosti. "Gre za območje, kjer je 70 odstotkov ljudi nezaposlenih. Stopnja samomorov med najstniki je od štiri- do petkratna nad državnim povprečjem. To je eno najrevnejših območij na zahodu ZDA. Zato se že veselijo, da bodo lahko povedali svojo zgodbo, dostojanstveno delili kanjon in imeli službo," je zatrdil.

A nekateri plemenski predstavniki niso zadovoljni s projektom, češ da je sotočje dveh rek sveti kraj, ki predstavlja stično točko med moškim in žensko, s tem pa sam začetek življenja na Zemlji. Zgroženi so tudi pripadniki bližnjega plemena Hopi, saj se bojijo, da bo projekt območju Grand Canyona vzel čustveno ravnotežje, nujno potrebno za izvajanje njihovih duhovnih obredov.