Ali veliko število obiskovalcev dviguje temperaturo zraka, povečuje vlago, vpliva na rast kapnikov? Koliko na rastlinstvo in živalstvo v podzemlju vplivajo naravni pojavi, kot so padavine, suše, vdori toplega ali hladnega zraka? Odgovore že nekaj mesecev iščejo raziskovalci postojnskega inštituta za raziskovanja krasa. Raziskava bo trajala še dobri dve leti, stala bo 400 tisoč evrov, denar zanjo pa sta zagotovila Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Park Škocjanske jame.

Lani so se luči v škocjanskem podzemlju prižgale neštetokrat. Kako je to vplivalo na razraščanje mahov in drugih rastlin, kaj vse so prinesli obiskovalci, raziskuje tudi raziskovalka postojnskega inštituta Stanka Šebela. "Obiskovalci v jamo vnašamo snovi od drugod. Čevljev si na primer pred vstopom v jamo ne očistimo, z dihanjem pa vplivamo na jamsko okolje."

Če se večja skupina ljudi v jami zadržuje dalj časa, ali se zviša temperatura, se poveča vsebnost ogljikovega dioksida? V raziskavo so že vključili podatke, ki so jih v preteklih letih zbirali v Parku Škocjanske jame, nove podatke bodo zbirali še dve leti, še pojasnjuje Šebela. "Merimo ogljikov dioksid, vlago, temperaturo zraka in vode, število in frekvenco obiskovalcev na dan."

Hitro ukrepanje v primeru težav
Škocjanske jame so pred nekaj leti že opremili z optičnim kablom, zato so podatki raziskovalcem na voljo takoj. To v primeru težav omogoča tudi hitro ukrepanje. So pa v Parku obisk v zimskem času že prilagodili, nam je povedal predstavnik službe za raziskovanje in razvoj Borut Peric. "Mi smo celo prilagodili obisk jam v zimskih mesecih, ko vemo, da se pod stropom Rudolfove dvorane zadržujejo netopirji; obisk smo preusmerili na spodnjo pot, ki smo jo tudi obnovili."

Z raziskavo bodo v Škocjanskih jamah vzpostavili stalen sistem opazovanja, izsledki bodo uporabni v svetovnem merilu. S podobnimi težavami kot Škocjanske se namreč soočajo vse turistične jame po svetu.