Prva žiga na Slovenski planinski poti, na Mariborski in Ruški koči na Pohorju, so odtisnili 8. februarja 2020, zadnja dva, v Ankaranu in na Debelem rtiču, pa v soboto dopoldne.

Na 3,7-kilometrsko pot, ki se je začela pred Ankaranom do Debelega rtiča, kjer se konča Slovenska planinska pot, se je podalo več kot 300 slepih in slabovidnih planincev, oseb z okvaro sluha, gibalno oviranih, nevrorazličnih AMA, prostovoljcev, njihovih spremljevalcev in družinskih članov.

Osvojili so tudi Triglav
S podporo planinskih vodnikov in spremljevalcev so se slepi in slabovidni povzpeli na številne zahtevne vrhove in med pohodi stkali mnogo prijateljstev, v najžlahtnejšem spominu pa jim bo ostal vzpon na Triglav. Na najvišji vrh Slovenije se je 18. julija povzpelo 19 slepih in slabovidnih, štirje nevrorazlični in gluhi pohodnik, spremljali so jih planinski vodniki, alpinisti in drugi spremljevalci.

Na pohodih jih je spremljalo 155 prostovoljcev. Ena izmed prostovoljnih spremljevalk je Ivana Leskovar, ki je za Radio Slovenija povedala: "Vodijo se na različne načine. Lahko pod roko. Tisti, ki nekoliko vidijo, gredo sami za nami, mi jim samo govorimo, kje so ovire. Nekateri se držijo za rame, za nahrbtnik. Naša naloga je tudi, da opišemo lepote, ki jih vidimo."

Z zaključkom Poti slepih in slabovidnih planincev po Slovenski planinski poti so pohodniki obenem počastili 70 let Slovenske planinske poti, 130 let Planinske zveze Slovenije, dan slovenskega športa in mednarodni dan znakovnih jezikov.

"Vaš praznik je praznik nas vseh," je dejal predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan in osvetlil, kako veliko se je spremenilo v 130 letih, od ustanovitve Slovenskega planinskega društva, predhodnika PZS-ja. A gore so ostale večinoma nespremenjene – in če stopimo skupaj, lahko dosežemo neverjetne stvari, je poudaril: "Letos mineva 70 let, odkar je Ivan Šumljak, človek širokih obzorij, potegnil pot od Pohorja prek Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp in Krasa do Obale. Kako je priljubljena, priča podatek, da je več kot dvesto tisoč ljudi kupilo Dnevnik SPP; enajst tisoč jo je prehodilo v celoti, nekaj med njimi tudi slepih. Šumljak si zagotovo ni mislil, da bo šlo po Slovenski planinski poti tudi toliko slepih planincev, če bi to videl, bi bil neizmerno vesel. Ne predstavljam si, kaj slepi doživljajo na Slovenski planinski poti, a če bi bilo to le fizično in ne tudi duševno doživljanje, se verjetno ne bi podali na pot. Hvala za vaš trud in čestitke za ta dosežek."

"Gore niso le razgled"
Da je zaključek poti slepih in slabovidnih po Slovenski planinski poti pravi praznik, in to ravno v letu, ko ta priljubljena pot praznuje 70 let, je poudaril Miha Jakopin, predsednik KPŠRD-ja Karel Jeraj, v katerem so lani s pohodom na Janče praznovali 60-letnico prvega organiziranega vzpona slepih na Triglav: "Marsikdo bi rekel, zakaj slepi sploh rinemo v hribe. Gore niso le razgled, goro čutimo na svoj način. Zvečer, ko se vrnemo domov, se dobro počutimo, bili smo v dobri družbi, ki je kot velika družina, in si pomagali. Pojdimo naprej z odločnim korakom!"

Da so se slepi in slabovidni planinci lahko podali po Slovenski planinski poti, se povzpeli na Triglav in med drugim doživeli skupinsko hojo, sta omogočila Odbor Planinske zveze Slovenije za planinstvo invalidov in oseb s posebnimi potrebami ter Kulturno-prosvetno in športno rekreativno društvo slepih in slabovidnih Karel Jeraj.