V Sloveniji prevladujejo mali oljkarji, ki niso tržno usmerjeni, vendar pa imajo veliko vlogo pri ohranjanju kulturne krajine in turizma, so v sporočilu za javnost zapisali na pristojnem ministrstvu. Dodali so, da številne nagrade slovenskim oljkarjem na mednarodnih tekmovanjih potrjujejo, da je slovensko oljčno olje vrhunske kakovosti.

Temu pritrjuje tudi ministrica za kmetijstvo Irena Šinko. Kot je poudarila, sta količina slovenskega oljčnega olja in cena neprimerljivi z večjimi državami proizvajalkami, lahko pa je to konkurenčno s kakovostjo. "Interes oljkarjev za proizvodnjo visoko kakovostnega oljčnega olja se kaže v večletni proizvodnji ekstra deviškega oljčnega olja slovenske Istre z zaščiteno označbo porekla," je pristavila.

Istro kot regijo nekateri poznavalci uvrščajo na prvo mesto po kakovosti oljčnih olj na svetu. "A kmetovanje in sama pridelava olja tam nista enostavna zaradi zahtevnega geografskega terena, zgodnejšega obiranja oljk in specifičnega sortimenta, ki v teh posebnih razmerah dajejo kakovostna olja. Zaradi teh dejavnikov tudi masovna proizvodnja ni mogoča," so še poudarili na ministrstvu.

Po njihovih podatkih samooskrba z oljčnim oljem v povprečju znaša 25 odstotkov. V dobrih letinah je mogoče proizvesti tudi do 1000 ton olja, v zadnjih letih pa je bilo zaradi neugodnih vremenskih razmer ali oljčne muhe več slabih letin. Površina oljčnikov v EU-ju obsega štiri milijone hektarjev, od tega v Sloveniji le 2500 hektarjev. Delež proizvodnje slovenskega oljčnega pa predstavlja le 0,02 odstotka svetovne proizvodnje.

Za slovensko kmetijstvo so značilna majhna kmetijska gospodarstva, saj jih ima 75 odstotkov manj kot 0,3 hektarja oljčnikov, njihova skupna površina pa predstavlja 0,3 odstotka vseh kmetijskih zemljišč. Večina oljčnikov je v slovenski Istri (96 odstotkov), oljke pridelujejo tudi na Goriškem, v Goriških brdih, Vipavi in na Krasu. Z redno obnovo ali novimi zasaditvami bi se skupna površina oljčnikov lahko povečala do 3000 hektarjev, so še ocenili na pristojnem ministrstvu.

Slovenski oljkarji se počutijo v neenakovrednem položaju s pridelovalci v sosednjih hrvaški Istri ali Italiji, kjer država na drugačen način podpira panogo. Martina Veršnik, mlada prevzemnica kmetije v Izoli, je za Radio Slovenija povedala, da bi bila dobrodošla podpora – vezana na proizvodnjo – torej na liter olja. "Zagotovo bi to bila spodbuda ne samo za oljkarje, ampak tudi za ureditev evidenc, ki bi definitivno pokazale realno stanje, ki bi bilo veliko drugačno, kot ga zaznavamo na podlagi trenutno uradnih evidenc."

Koliko je pri nas oljčnikov in koliko oljčnega olja pridelamo? Nihče natančno ne ve. Evidence so nepopolne, to je treba urediti, je k pogovoru in dogovoru s predstavniki oljkarjev dejala Maša Žagar z direktorata za kmetijstvo. "Predvsem bi apelirala na oljkarje: poglejmo skupaj tiste ukrepe, ki so možni, in ki res dolgoročno lahko pomagajo sektorju."

Slovensko ekstra deviško oljčno olje je z značilno grenčino cenjeno v kulinariki, a ga preredke restavracije ponujajo gostom tako, kot bi morale. Marinko Hrvatin s koprske občine je opozoril, da so pravilniki jasni, praksa je drugo: "Danes imamo v restavraciji oljčno olje v navadnih steklenih posodah, ki niso primerno ne zaprte ali sploh ne označene. Tukaj imamo tudi italijanska oljčna olja, ki so v neustrezni embalaži."

Pozitivni vidiki uživanja oljčnega olja
Na Inštitutu za nutricionistiko so ob svetovnem dnevu oljk opozorili na pozitivne vidike uživanja oljčnega olja. Ta namreč vsebuje veliko koristnih nenasičenih maščob in malo neželenih nasičenih maščob, pri katerih se priporoča omejevanje uživanja. "Med oljčnimi olji je najbolj kakovostno ekstra deviško oljčno olje, ki lahko vsebuje visoke količine vitamina E in zdravju koristnih polifenolov, ki prispevajo k zaščiti lipidov v krvi pred oksidativnim stresom," so poudarili.

Kot je pojasnil Igor Pravst iz Inštituta za nutricionistiko, je izmed vseh olj le pri oljčnem olju dovoljeno uporabljati takšno zdravstveno trditev, a le če je vsebnost polifenolov dovolj visoka. Mnoga ekstra deviška oljčna olja so po njegovih besedah tudi izjemno bogat vir vitamina D in drugih koristnih snovi.

"Raziskave na našem inštitutu so na primer pokazale, da oljčno olje predstavlja celo enega najboljših naravnih virov koencima Q10. Podatki raziskav kažejo, da je vsebnost antioksidantov v različnih oljčnih oljih zelo različna. Na to vpliva mnogo dejavnikov, med drugim sorta, pogoji rasti in obiranja ter predelave v olje, ne nazadnje pa tudi pogoji hranjenja in starost olja," je poudaril.