Snežni top se je izkazal za neuporabnega, ker potrebujejo kapljice vode, ki jih izstrelijo v zrak, temperaturo pod lediščem, da padejo na tla kot sneg, do sredine januarja pa se temperatura nikdar ni spustila pod ničlo.

"Sedežnice so bile ustavljene, smučarski inštruktorji in sezonski delavci niso imeli nič dela, v celotni sezoni smo izgubili 40 odstotkov dohodkov," je povedal Luciano Magnani, vodja lokalnega konzorcija smučarskih agencij. "To je bilo prvič v 40 letih, da smo bili zaprti za božične praznike."

Naraščajoča temperatura ogroža smučarsko industrijo po vsem svetu, a Italija je še posebej prizadeta, saj ima veliko sorazmerno nizko ležečih smučišč v Apeninih in Alpah. Okoli 90 odstotkov italijanskih prog se zanaša na umetni sneg – za primerjavo – v Avstriji ta delež znaša 70 odstotkov, v Švici 50 odstotkov in v Franciji 39 odstotkov.

Posledice tega ogrožajo okolje, gospodarstvo in vir zaslužka za lokalno prebivalstvo. Dviganje temperature v Evropi pomeni tudi sušo, Italija pa si ob lanski rekordni suši težko privošči na milijone kubičnih metrov vode, ki jih porabi vsako leto za umetni sneg. Podatki kažejo, da bodo za italijanske proge letno kmalu porabili toliko vode kot v milijonskem mestu, kot je Neapelj. Prav tako porabijo snežni topovi ogromno energije.

Smučarska industrija je pred težko odločitvijo: nadaljnji boj v upanju, da lahko tehnološki napredek premaga posledice naraščajoče temperature, ali pa sprememba poslovnega modela in iskanje alternativnih virov turističnih prihodkov.

In medtem ko klimatologi in celo italijanska banka predlagajo drugo možnost, se večina upravljavcev smučišč temu upira. "Brez smučanja bodo gorske skupnosti izgubile svoje gospodarske temelje in ljudje se bodo odselili," je opozorila Valeria Ghezzi, direktorica italijanske zveze žičničarjev (Anef), ki vključuje 300 podjetij in pokriva 90 odstotkov trga.

In na kocki je veliko. Italijanski smučarski sektor neposredno ali posredno zaposluje 400.000 ljudi in prinese 11 milijard evrov letno. Italija ima okoli 220 smučišč z najmanj petimi sedežnicami, kar jo uvršča na tretje mesto na svetu, za ZDA in Francijo. Več tujih smučarskih turistov imata samo Avstrija in Francija.

Italija je začela razvijati naprave za umetno zasneževanje okoli leta 1990 po dveh katastrofalnih zimah brez skoraj vsakega snega. Zdaj je vodilna na svetu, eden njenih glavnih proizvajalcev, TechnoAlpin, je oskrboval tudi olimpijske igre v Pekingu lani. "Konec 80. let nihče ni govoril o podnebnih spremembah, mi pa smo namesto obupovanja pokazali prvo in najbolj izjemno obliko odpora – začeli smo proizvajati snežne topove," je povedala Ghezzi.

In smučarska tehnologija se nenehno razvija – zadnja naprava TechnoAlpina lahko denimo proizvede sneg že pri 10 stopinjah. Napravo še testirajo v Bolbenu, najnižje ležečem smučišču v Italiji, na 600 metrih nadmorske višine.

Sorodna novica Na elitno smučišče Gstaad s helikopterjem dostavili sneg - a ni delovalo

Obupani poskusi blaženja podnebnih sprememb

Italija ni edina pri obupanih poskusih ohranitve zimske smuke. Decembra so oblasti v švicarskem letovišču Gstaad tako s pomočjo helikopterjev dovažale sneg v višje predele, da bi tako povezali smučišči Zweisimmen in Saanenmoser, ki so ju umetno zasneževali.

A vse bolj obupani poskusi ohranjanja smučarske industrije so deležni ostrih protestov okoljevarstvenikov. Prejšnji mesec so se aktivisti z zastavami in transparenti zbrali v kraju Pian del Poggio v Apeninih, da bi protestirali proti namestitvi snežnega topa na smučišču na 1300 metrih nadmorske višine. Pet španskih okoljevarstvenih skupin pa lobira pri EU-ju, da bi blokirala uporabo 26 milijonov evrov EU-sredstev za financiranje projekta, ki bi povezal dve smučišči v Pirenejih.

Nekateri gospodarstveniki in klimatologi menijo, da so poskusi ohranjanja nižje ležečih smučišč pri življenju obsojeno na propad, umetno zasneževanje pa samo odlaga neizogibno. "Tudi če lahko umetni sneg ublaži finančne izgube posameznih zimskih sezon s pomanjkanjem snega, pa ne more zaščititi pred sistemskimi dolgoročnimi trendi," so zapisali v poročilu decembra raziskovalci Italijanske banke. "V tem kontekstu so prilagoditvene strategije, ki temeljijo na diverzifikaciji gorskih dejavnosti in prihodkov, ključne."

Smučanje na nižjih predelih kmalu stvar preteklosti?

Evropske Alpe, kjer se temperatura dviga hitreje kot po večini preostalega sveta, bodo postale vse boj priljubljena poletna destinacija, saj postajajo sredozemske plaže in mesta skoraj nevzdržno vroča, napovedujejo strokovnjaki za podnebje in turizem.

Giulio Betti, klimatolog italijanskega raziskovalnega centra, pravi, da bo smučanje na višini med 1000 in 2000 metri kmalu postalo "ekonomsko nevzdržno", smučarska letovišča pa da bi se morala raje osrediniti, kako pritegniti drugačen tip dopustnikov. Temu nasvetu je že sledilo kar nekaj gorskih skupnosti. V 1600 metrov visokem letovišču Piani di Artavaggio severno od Milana so oblasti že pred 16 leti porušile žičnice in izboljšale ponudbo za pohodnike, gorske kolesarje in izletnike.

Podobno vasica Elva blizu francoske meje, kjer so se prav tako odrekli smučarskim sedežnicam v zameno za pohodništvo in alpinizem. Vas je za svoja prizadevanja prejela 20 milijonov evrov evropskih sredstev, ki jih namerava župan Giulio Rinaudo porabiti za promocijo ekološkega turizma, temelječega na zgodovini, gastronomiji in naravi. "Žičnice in gondole ti zvežejo roke in noge na sneg. Skušamo razširiti ponudbo."