Prostor pokrajine ob zgornjem toku reke Krke ima na račun bogate kulturne dediščine, zgodovinskega in sakralnega turizma, naravnih danosti porečja reke Temenice in Krke, gastronomije ter avtentične ponudbe za ribiče, čebelarje in raftarje, izjemne priložnosti za boljši razvoj turizma. Vendar se zdi, da je na terenu ponudba tega prostora šibko povezana in slabo prepoznavna. To sicer tranzitno območje Suhe krajine bi lahko z bolj premišljeno promocijo in z ustvarjanjem novih skupnih partnerstev, iztržilo več gostov. Vsaka izmed štirih občin že ima svojo turistično hrbtenico, svoje markantne in karizmatične točke, ki predstavljajo osnovo za nadalni razvoj turistične ponudbe in za opogumljanje tudi ostalih turističnih ponudnikov.

Namen prve poslovne borze turističnega povezovanja štirih dolenjskih občin Ivančne Gorice, Trebnjega, Žužemberka in Dolenjskih Toplic, ki je konec maja v Dolenjskih Toplicah potekala v organizaciji Društva turističnih novinarjev Slovenije in Lokalne akcijske skupine Suhe krajine, Temenice in Krke, je bil, da se okrepi razvoj turizma in spodbudi večje sodelovanje med istomislečimi posamezniki ter institucijami v širši regiji tega prostora na področju kmetijstva, turizma, športa in kulture. Kar tudi pogrešajo ponudniki na terenu.

“Mislim, da je v glavah lokalnih prebivalcev en velik predsodek, da mi nimamo morja, da nimamo jezer, da nimamo sploh ničesar posebnega,” meni ekološki sirar Toni Kukenberger, ki je bil leta 2016 izbrana za inovativnega mladega kmeta. “Toda tujci nimajo več izkušnje avtentične narave, manjka jim stika z domačini, s preprostimi ljudmi. In to je veliko več vredno kot kilometri morja. To moramo na tem prostoru ozavestit, to je naše bogastvo in konkurenčna prednost.”

Neizkoriščene priložnosti vidijo tudi ostali ponudniki. Vsaka izmed štirih občin namreč že ima svojo turistično hrbtenico, svoje markantne in karizmatične točke, ki predstavljajo osnovo za nadalni razvoj turistične ponudbe in za opogumljanje tudi ostalih turističnih ponudnikov.

“Mi ne izkoriščamo reke Krke, ki nas povezuje, še manj poznamo reko Temenico. Zato menim, da je takšna pobuda ena boljših, ki se je v zadnjih letih zgodila na prostoru štirih občin. Ker se ta del Dolenjske med seboj ne pozna. Na borzi sem srečal gospoda, ki ima muzej, za katerega prej sploh nisem vedel, pa je samo par kilometrov stran. Ob tako slabem poznavanju lokalnega, me je kar malo sram," je dejal Robert Gregorčič, gostinec iz Dolenjskih Toplic.

“Mi smo že našli najmanj pet sorodnih podjetniških idej, ki bi se med seboj lahko povezovale, razmišljamo o skupnem produktu. Smo si že postavili tudi časovnico izvedbe, tako smo tu na Borzi že naredili naslednjo stopnjo od obljub k dejanjem,” razlaga Tina Tisovec iz družinske destilarne in čokoladnice Berryshka, kjer so od začetka 90-ih v razpadajoči in zapuščeni destilarni na obrobju Kočevskega pragozda, v majhnem kraju Obrh pri Dolenjskih Toplicah, ustvarila poslovno zgodbo o uspehu skozi čokolado.

“Čas je, da se naučimo, kako predstavit ne samo sebe, ampak tudi ponudbo svojega soseda. Ker s si s tem krepimo svojo blagovno znamko in tudi samozavest, da razumemo in spoštujemo ne samo svojo ponudbo ampak tudi širšo okolico. Jaz imam odlično skuto, nimam pa medu, zakaj torej gosta ne bi poslala k svojemu sosedu?” razmišlja Andreja Grilj Novak iz Kmetije Grilj v Kočevskih Poljanah.

Moramo dojet, da se turizem ne konča na občinski meji

Eden izmed produktov, ki so nastali kot odgovor na neprepoznavnost okolja, kjer ni bilo celostnega pristopa k promociji, razvoju in trženju produktov, je tudi kulinarična znamka Dobrote Dolenjske, ki se razvija od leta 2014. Na tem izrazito podeželskemu področju pa kmetje povečini niso imeli registriranih dopolnilnih dejavnosti za svoje proizvode. Danes Zavod povezuje že 120 ponudnikov z Dolenjskega, Kočevskega, Ribniškega in iz Bele krajine s 700 kulinaričnimi in rokodelskimi izdelki. Hkrati pa tudi sami razvijajo inovativna živila iz lokalnih surovin dolenjskih kmetov. Zavod je lani ustvaril dobrega pol milijona evrov prihodkov, letos načrtujejo 6-odstotno rast prihodkov, svoje izdelke pa prodajajo tudi na Amazonu. Zato ne čudi, da je njihova vizija postati platforma za promocijo cele regije.

Zavod Dobrote Dolenjske so na letošnjem 23.vrhu kmetijskih in živilskih podjetij v kategoriji mikro in malih podjetij, ravno danes dobile naziv Odličnega živilskega podjeta za leto 2024.

“Dobrote Dolenjske so nastale kot odgovor na vse, kar smo pogrešali na terenu. Na neprepoznavnost regije kot zanimive turistične destinacije, na nepovezanost ponudnikov na terenu, na neprepoznavne mikro lokalne znamke. Zato sem danes najbolj ponosna, ko k nam pridejo kmetje in mladi podjetniki pridejo z idejo, da bi se z nami povezoval in ustvarjali skupne produkte. Imamo odlične sirarje, noro dobre vinarje, gostince, ki vedo koliko pomeni uporaba lokalnih surovin in tradicionalnih receptur, ki jih naredijo na inovativen način. Menim, da lahko skozi gastronomijo, predstavimo regijo na način, da turist dejansko okusi dolenjsko regijo v vseh njenih dimenzijah. Mi moramo dojet, da se turizem ne konča na občinski meji. Da se moramo regionalno povezovati in skupaj nastopati na trgu. Takšna srečanja kot je Borza, so v tem okolju nujno potrebna. To je smer razvoja v katero moramo hoditi," je povedala Špela Smuk.

Podpisana zaveza o večjem sodelovanju na področju turizma

Z večjim povezovanjem in skupnim nastopom na trgu, bi se postopoma trgal tudi tradicionalni tranzit skozi kraje, ki pa imajo gostom dosti za ponuditi. Zato so na Borzi vsi ključni odločevalci (župani vseh štirih občin in direktorji Javnih zavodov) podpisali iniciativo skupnega turističnega povezovanja vseh štirih občin ter zavezo za bolj povezan razvoj turizma na širšem območju Suhe krajine in doline reke Krke - tako na področju naravne in kulturne dediščine, športnega turizma, gastronomije, kmetijstva in ponudbe za družine. Vodilni odločevalci so se tako zavezali za skupne nastope na turističnih borzah, za razvoj inovativnih doživetij, ki bodo povezovale vse štiri občine ter za odpiranje privlačnih delovnih mest, ki bodo zaustavile migracije mladih iz tega prostora Dolenjske.

“Prvi korak smo naredili. Pričeli smo spoznavati ponudbo svojega soseda in od tu gremo naprej. V vseh štirih občinah moramo na vstopnih točkah ponujati material za celotno Suho krajino in dolino rek Krke ter Temenice. Moramo se zavedat, da se gostje spreminjajo. Smo tranzitno območje, vedno več je enodnevnih obiskov, zmanjšuje se nam število gostov v hotelih in v nastanitvah. Zato je skrajni čas, da poiščemo skupno ponudbo, s katero bomo goste na tem območju Suhe krajine zadržali cel teden, ne samo eno uro ali slab dan. Niso časi za strah, da bomo gosta izgubili, če ga iz svojega dvorišča usmerimo še k sosedu. Gostje se spreminjajo in vedno več je takšnih, ki znajo cenit lokalno ponudbo in odprtost ponudnikov, ki se znajo povezovat in bolj kot sebe ponujati svojo širšo lokalno okolico," je rekla Polona Vrtar iz TIC-a Dolenjske Toplice.

Zgodbe svetovnega formata, ki presegajo meje ene občine

Ta prostor porečja rek Temenice in Krke ima svoje priložnosti v neizkoriščenih zgodbah o Auerspergih, ena izmed najbogatejših in najvplivnejših plemiških družin v Avstrijskem cesarstvu. Dolenjske Toplice se lahko pohvalijo z drugimi najstarejšimi toplicami na nekdanjem Kranjskem. V tem prostoru je bil rojen Friderika Barage – misijonar, škof in jezikoslovec, ki je napisal prvo slovnico in slovar za Indijance iz plemen Ótava in Očípva. Zanimive so zgodbe Baze 20 in Kočevskega roga ter dediščina Kočevskih Nemcev, da o zidaniškim turizmom, ki vključuje ponudbo legendarne šmarnice, samorodne vinske trte, ki je na Slovenskem dobila na veljavi po vinskih boleznih po terezijanskih reformah, sploh ne zgubljamo besed.

Žužemberk z gradom velja za eno od najslikovitejših in najbolj tipičnih srednjeveških trdnjav na Slovenskem. Tu so ribolov ter športne aktivnosti na reki Krki, ki se lahko kot edina v Sloveniji pohvali z lehnjakovimi pragovi. Dobre priložnosti za kongresni turizem pa se odpirajo tudi v sveže obnovljeni Auerspergovi železarni na Dvoru. Potem je tu Stična z največjim še delujočim cistercijanskim samostanom pri nas ter največjim muzejem krščanstva na Slovenskem, pa Višnja Gora s čebeljo zgodbo o Kranjski sivki, Muljava s kulturnim turizmom Josipa Jurčiča. Skupaj z Žužemberkom pa si Ivančna Gorica deli tudi ponudbo reke Krke, kot druge najdaljše reke v Sloveniji.

V cerkvici Svetega Miklavža v Žužemberku je nekaj časa služboval Primož Trubar. Malo naprej se je rodila prva slovenska hollywoodska igralka Rozalija Sršen, z umetniškim imenom Zalla Zarana. V Višnji Gori pa je delovala slovita čebelarska družina Rothschütz, ki je živela na gradu Podsmreka. Priložnosti se odpirajo z litrarno-pohodniškimi potmi, ki vključujejo življenje in delo Josipa Jurčiča, avtorja prvega slovenskega romana. Sledi Trebnje z reko Temenico, s pohodniškim turizmom, kjer je na čelu literarni pohod po Levstikovih stopinjah. Tu je zanimiva Galerija likovnih samorastnikov, ki velja za edino zbirko naivne –  samorastniške umetnosti v Sloveniji in ena pomembnejših v svetu.

Vse to so zgodbe svetovnega formata, ki presegajo zgolj okvir ene občine. Zato, kličemo srečno pot turizmu tega prostora! Pravilno usmerjen turizem namreč pripomore k dvigu kakovosti življenja na podeželju ter povezuje podeželje z urbanimi središči. Vzporedno s tem pa odpirajo tudi nova delovna mesta, privablja se mlade, ohranja kulturno identiteto, spodbuja razvoj inovativnih produktov in nadgrajuje osnovno turistično ponudbo območja.

Podobno borzo povezovanje in mreženja je Društvo turističnih novinarjev že izpeljalo prejšnje leto na obmejnem območju Ilirske Bistrice, kjer je Borza postala glavni poslovno turistični dogodek Zelenega krasa in širšega prostora Kastavščine, vse do Reke in Kvarnerskega zaliva. Srečanje in mreženje lokalnih ponudnikov je bilo tako s strani ključnih turističnih odločevalcev prepoznano kot primer dobre prakse meddržavnega povezovanja.