Že vrsto desetletij je prva septembrska nedelja v Tržiču rezervirana za Šuštarsko nedeljo. Lani so se ji v Tržiču zaradi epidemije covida-19 odpovedali in namesto nje pripravili manjši Šuštarski praznik. Foto: BoBo
Že vrsto desetletij je prva septembrska nedelja v Tržiču rezervirana za Šuštarsko nedeljo. Lani so se ji v Tržiču zaradi epidemije covida-19 odpovedali in namesto nje pripravili manjši Šuštarski praznik. Foto: BoBo

Šuštarska nedelja že nekaj časa doživlja preobrazbo. Iz kramarskega sejma, na katerega so ljudje hodili po ugodno obutev iz Peka, blazine iz nekdanje tkalnice in toaletni papir iz Lepenke, prehaja v sejem butične ponudbe tržiških obrtnikov. Letos je stojnic, ki jih je bilo včasih celo 150, le med 30 in 40, na njih pa je bilo vsaj 70 odstotkov tržiških oziroma slovenskih izdelkov.

Občina Tržič, ki je organizator dogodka, se je zavzemala, da se na stojnicah predstavijo ponudniki z najmanj 70 odstotki izdelkov lastne proizvodnje ali slovenskega izvora. "To je dogodek s častitljivo tradicijo ter z velikim in pomembnim sporočilom nekdanjih ustvarjalcev različnih tržiških obrti," je poudaril tržiški župan Borut Sajovic. Kot je pojasnil, je bilo velik dilem glede letošnje organizacije, vendar so se odločili za težjo pot in dogodek vseeno pripravili.

Za obisk prireditve velja pogoj PCT, samoplačniško hitro testiranje pa je mogoče tudi pred vhodom na prireditveni prostor.

Potekala je tudi modna revija Nekdanji in današnji sloves tržiških čevljarjev v izvedbi Folklorne skupine Karavanke, ki je predstavila zgodovino obuvanja v svetu in na Slovenskem. Med Tržičani so se ohranili številni spomini na čevljarje in njihovo življenje, osrednji del modne revije pa je bil posvečen sodobnim tržiškim čevljarjem.

Za zabavo je skrbela skupine Calypso, koncert so imeli tudi Prifarski muzikanti. Poskrbljeno je bilo tudi za otroški program, bogat program pa so pripravili tudi v Tržiškem muzeju, so sporočili z Občine Tržič.

Že pred današnjo prireditvijo je Tržiški muzej v četrtek v galeriji Atrij Občine Tržič odprl razstavo Prata, sovata pa tenstan krompir, na kateri predstavlja bogastvo in raznolikost tržiške kulinarične dediščine. Kot pojasnjujejo v muzeju, je tržiška kulinarična dediščina precej več kot zgolj tržiške bržole, tržiška flika in tržišk kosiv. Njeno podobo je zaznamovalo trško okolje, napolnjeno z rokodelci, druge navade so bile doma v vaškem zaledju in na planinah.