Tradicija blagoslova konj je zlasti močna na Dolenjskem. Tako v Šentjerneju tradicionalni blagoslov konj poteka že več kot poldrugo stoletje. Zaradi veljavnih ukrepov za ustavitev širjenja epidemije tovrstnih množičnih prireditev ni bilo, simbolno so tradicijo nadaljevali v Vipavi, kjer je pred cerkvijo prišlo nekaj jezdecev.

Svetega Štefana Cerkev sicer slavi kot prvega krščanskega mučenca in enega sedmih diakonov prvotne skupnosti v Jeruzalemu. Leta 34 je bil obsojen na smrt s kamenjanjem. Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.

V Sloveniji je po podatkih Wikipedije temu svetniku posvečenih več kot 30 cerkva.