Po celosezonski sagi odpiranja in zapiranja smučišč ter neživljenjskega 24-urnega obveznega testiranja so žičničarji željno pričakovali, da bosta zadnja dva tedna vendarle pripeljala večje število obiskovalcev.

Zimske šolske počitnice so poleg božično-novoletnih praznikov, ki so šli letos zaradi prepovedi obratovanja v franže, namreč vedno vrhunec smučarske sezone.

Seštevek štirih stvari

"Zgodile so se štiri stvari, ki so vplivale na povečan obisk. Veljavnost testov se je s 24 ur podaljšala na sedem dni in veliko ljudi jih je moralo že tako ali tako opraviti zaradi službe. Odpravila se je omejitev gibanja na občine oz. regije, otroci niso imeli šolskih obveznosti in bilo je izrazito lepo, sončno vreme. Če seštejemo vse te stvari skupaj, je logično, da so imela vsa smučišča povečan obisk," je za MMC pojasnila predsednica Združenja žičničarjev Slovenije Manuela Božič Badalič.

"Na Kaninu smo imeli med tednom vsak dan 650 do 700 ljudi. Je pa dejstvo, da je bilo prevroče, za smučišča je bilo vreme pretoplo. Še na Kaninu smo imeli sedem stopinj Celzija, kar so pravzaprav majske temperature, to ne spominja na februar. Zato so bile tudi proge temu primerne, ratrakisti so se res trudili, ampak ni se dalo narediti boljših. Ljudje so bili v kratkih rokavih, s hriba so se vračali napol sežgani po obrazu, ampak načeloma zelo zadovoljni, veseli, da so lahko sploh bili na snegu, saj se v tej sezoni zaradi vseh ukrepov res niso nasmučali," nadaljuje prva dama žičničarjev, hkrati tudi direktorica družbe Sončni Kanin.

V teh dneh so vsa slovenska smučišča poleg tamkajšnjih nadzornikov poostreno nadzorovali tudi policisti ter zdravstveni inšpektorji in inšpektorji za žičnice. Na vstopnih postajah in na smučišču so se preverjali testi, opozarjali so na maske in razdaljo. Hujših kršitev niso ugotovili nikjer, čeprav so po družbenih omrežjih ves čas krožili posnetki spletnih kamer, ki prikazujejo, kot da so vsi stali praktično drug na drugem.

"Manipulacija s fotografijami se je dogajala tako, da če se slika v ravni vrsti, je res videti, ko da so ljudje na kupu, ko pa se pride bližje, se vidi, da razdalja je. Smučarji so se odzivali tudi na opozorila, kdo je dejal, pa saj sem že prebolel, ali pa, da je bil že cepljen, ampak načelno ni bilo nobenih težav, tudi inšpekcije niso ugotovile nepravilnosti. Morda je v prvih jutranjih urah nastajala večja gneča in je bila dolga vrsta, ampak dolge vrste so zdaj povsod, to je nova realnost in ljudje so potrpežljivo čakali," pove sogovornica in spomni, da so razlog za dolge vrste pred napravami tudi navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki narekujejo zmanjšano število ljudi od njihove dejanske kapacitete.

"Če bi lahko denimo v gondolo na Kanin šli vsaj dve osebi, bi bile te vrste zagotovo krajše. Ker pa gre lahko tudi samo eden, je logično, da moramo tej osebi to omogočiti, so bile pač te vrste malce daljše. Ampak ni bilo negodovanja, ljudje so razumeli, bili so prijazni in veseli, otroci pa sploh presrečni, pravzaprav nimamo nobene slabe izkušnje," zatrdi.

Znašli so se vsaj z avtodomi

Zadovoljni so tudi v vzhodni polovici Slovenije, kjer so bili šolarji na počitnicah en teden pred njihovimi vrstniki iz zahodne.

"V tistem tednu je bil obisk precej dober, vsaj dnevni obisk, absolutno pa se moramo zavedati, da so nastanitve onemogočene, zato je bil skupni obisk na približno 70 odstotkih zmogljivosti prejšnjih dobrih sezon. Nato so nastopile počitnice za zahodno Slovenijo, kar je za naše smučišče pomenilo bistveno manjšo gnečo, ampak vseeno zadovoljiv obisk. Takrat smo imeli med tednom okoli 600 do 700 ljudi, ko smo imeli počitnice mi, pa tudi do 1500," je za MMC nanizal Boštjan Paradiž, direktor Gorskega turističnega centra Kope.

Ne le domačih Korošcev, v prvem počitniškem tednu so imeli tudi veliko smučarjev iz Štajerske in Prekmurja, v drugem, ki ga je zaznamovalo tudi polno parkirišče avtodomov, pa iz Ljubljane z okolico.

Tudi na vzhodu države je bila temperaturna slika podobna. "V prvem tednu je bilo vreme bistveno bolj zmerno, ponoči je zamrznilo, v tem drugem tednu pa je čez noč držalo pet, šest stopinj," je dejal sogovornik. Enako pravi glede pravil: "Ljudje so jih upoštevali in mi smo jih k temu pripravljali." V tem obdobju so imeli kar nekajkrat nadzor, vendar kršitev ni bilo ugotovljenih: "Zagotavljali smo varnostno razdaljo, opozarjali na maske in mislimo, da smučišča kot taka niso bila vir širjenja okužb, kar se bo videlo tudi v prihodnjih dneh," je prepričan sogovornik, ki je hkrati tudi podpredsednik združenja žičničarjev.

"Najbolj pozdravljamo ukrep 7-dnevnega testiranja, s tem smo se izenačili z drugimi dejavnostmi in izkazalo se je, da smučarji nimajo težav s tem, da morajo test opraviti enkrat tedensko. Razmere so bile bistveno boljše kot takrat, ko so bila smučišča zaprta, saj smo ljudi spravili v okvir teh pravil NIJZ-ja, prej pa so nenadzorovano hodili okrog," je ocenil.

Med počitnicami so imeli testiranje ves čas organizirano na smučišču, zdaj je med tednom na voljo v Mladinskem domu v Slovenj Gradcu, ob koncih tedna pa še naprej na smučišču.

(Ne)plačljiva testiranja

Za testiranje so poskrbeli tudi na največjem slovenskem smučišču, kjer je bilo to zagotovljeno brezplačno, saj jim ga je uspelo zagotoviti v sodelovanju z Zdravstvenim domom Maribor. Ob delavnikih, razen ponedeljkih, je bilo dopoldne omogočeno na spodnji postaji krožne kabinske žičnice, ob koncih tedna pa tako na spodnji kot zgornji postaji.

"Testiranje na spodnji in zgornji postaji krožne kabinske žičnice je sicer v prvi vrsti namenjeno smučarjem oziroma obiskovalcem Pohorja; ti imajo zato prednost pred drugimi, ki testa ne potrebujejo za uporabo žičnic, temveč za druge namene. Kakšnih posebnih težav pri dosedanjih testiranjih nismo zaznali, je pa predvsem ob koncih tedna zanimanje kar veliko, tako da občasno nastane gneča in je treba nekoliko počakati," so za MMC pojasnili pri podjetju Marprom, kjer so dodali, da kot upravljavec pohorskih žičnic in smučišč z izvedbo teh testiranj nimajo stroškov.

Nekateri smučarski centri po Sloveniji, npr. Krvavec, testiranja na samem smučišču niso omogočali, ampak je bilo potrdilo o negativnem izvidu treba prinesti že s seboj. Ponekod pa je bilo testiranje sicer omogočeno tudi na sami lokaciji, vendar plačljivo. "Iskali smo izvajalca, da bi bilo testiranje brezplačno, vendar smo prejeli same negativne odgovore ‒ glavni razlog je bila preobremenjenost kadra, ali pa testiranja na terenu ne izvajajo," so sporočili iz RTC Žičnice Kranjska Gora.

Da so dobili prošnjo, nam je že konec januarja potrdila Beti Uršič, vodja jeseniške covidne vstopne točke, ki oskrbuje Zgornjo Gorenjsko: "Ni nas dovolj, ne zmoremo vsega, izvajati množičnega testiranja, testiranja šolnikov in vzgojiteljev, zraven pa še smučišč. Smo namreč reševalna služba, hkrati delamo še urgenco, razporejeni smo tam in tukaj. Pomagajo nam patronažne in referenčne sestre ter diplomirane sestre zdravstveno-vzgojnega centra, vse smo potegnili k nam, pa še vedno ne gre," je pojasnila.

Na kranjskogorskem smučišču je tako pomagalo zasebno podjetje, ki izvaja testiranja na več lokacijah. Za test je bilo treba odšteti 15 evrov. Na začetku februarja so med tednom izvedli povprečno 20 do 30 testov, ob koncih tedna 70 do 80, medtem ko so denimo v nedeljo, ko so se križale počitnice tako za vzhodno kot zahodno Slovenijo, opravili kar 174 testov. "Imamo zdravnika, ki je dosegljiv v času testiranj in ga obvestimo o rezultatih, ko naredimo 10 ali 15 testov, on to informacijo pošlje naprej v sistem NIJZ-ja, od koder nato prispejo sporočila na mobilne telefone," je za MMC razložil Mario Martinović, diplomirani zdravstvenik, ki sicer dela na urgenci v Velenju in je moral za delo pri zasebnem podjetju pridobiti soglasje delodajalca.

Prav zamik pri pošiljanju teh SMS-sporočil je v zadnjih tednih povzročal precej nejevolje, saj se brez negativnega izvida na blagajni ni dalo kupiti vozovnice. Po opravljenem testiranju je pogosto trajalo tudi več ur, da je sporočilo prišlo na uporabnikov telefon. In to je tudi ena izmed prednosti testiranja na sami lokaciji: "Nekdo je bil danes brez telefona in ko smo opravili test in dobili negativen rezultat, smo z njim odšli do blagajne in potrdili, da lahko kupi smučarsko vozovnico," je opisal sogovornik.

Smučarski narod

Obisk smučišč se je začel manjšati že ta konec tedna, ko so se v normalo začele vračati tudi temperature in v nedeljo so bile proge že bolj pomrznjene. Kot je dejala Božič Badaličeva, še vedno obratujejo vsa večja slovenska smučišča, sezono so za zdaj končali le na Cerknem in Gačah ter na manjših smučiščih, kot je Črni vrh. Na Kopah nameravajo vztrajati tja do 20. marca, na Kaninu pa bodo sezono vlekli do konca maja.

Je pa s smučišč prišel še en razveseljiv podatek. Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je na začetku januarja kot razlog za ustavitev žičniških naprav ‒ drugo v letošnji sezoni ‒ navedel obremenjevanje zdravstvenega sistema s poškodbami. Tako na Kaninu kot na Kopah so našteli le po eno hujšo, torej zlom.

Iz vrst nadzornikov na smučiščih pa je slišati, da temu pripisujejo dejstvo, da se letos smuča na naravnem snegu in da gre za domače goste, take zanesenjake, ki sicer običajno smučajo na zahtevnih progah v tujini. Slovenci smo res dober smučarski narod, ponosno povedo.

Po dolgih mesecih ukrepov in omejitev pa so tudi smučarji dneve na snegu doživljali precej drugače, potrpežljivo so stali v vrstah in previdno vijugali med kupi južnega snega. Tudi najslabši dan na snegu je boljši kot najboljši dan, ko smo bili zaprti doma v kleti, je bilo slišati slikovite primerjave.