Leta 2021, ki je bilo še vedno polno omejitev, povezanih z epidemijo covida-19, je v slovenskih naravnih zdraviliščih in termah 583.607 gostov ustvarilo nekaj več kot 2,2 milijona prenočitev. V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč so tako zelo zadovoljni z rezultatom, ki so jih naravna zdravilišča in terme dosegli v letu 2022. Skupno jih je namreč obiskalo 765.000 gostov, ki so poskrbeli za skoraj 2,79 milijona prenočitev, kar je sicer sedem odstotkov manj kot leta 2019.

Lani je naravna zdravilišča obiskalo 444.000 domačih gostov, kar je 22 odstotkov več kot v letu 2019. Ustvarili so tudi 16 odstotkov več prenočitev kot leta 2019 – 1,66 milijona. Tujih gostov je bilo nekoliko več kot 321.000 oziroma 25 odstotkov manj kot leta 2019. Prav tako je bilo za 28 odstotkov manj prenočitev tujih gostov kot v letu 2019.

Upad naj bi bil sicer pričakovan, vendar je manjši od prvotnih napovedi ob koncu leta 2021. "Lahko ugotovimo, da so se tuji gostje, predvsem v poletnem, jesenskem in zimskem času, pogumneje odločali za prihod v slovenske terme in zdravilišča, kljub nestabilnim razmeram z vojno v Ukrajini in grozečim visokim cenam energentov," so zapisali pri skupnosti.

"Slovenska naravna zdravilišča so skočila v leto 2023 v odlični kondiciji in z dobrimi obeti"

Čeprav finančni rezultati posameznih termalnih družb še niso javno dostopni, so v skupnosti napovedali, da bodo ti v veliki večini družb presegli tiste iz leta 2019. Ker so nekatere družbe organizirane kot delniške družbe, bo treba počakati na objave revidiranih poslovnih poročil, najverjetneje do aprila.

"Slovenska naravna zdravilišča so skočila v leto 2023 v odlični kondiciji in z dobrimi obeti," so optimistični v skupnosti. Po zelo dobrih rezultatih v času božično-novoletnih praznikov so se v nekaterih termah že začeli pripravljati na zimske počitnice, ki se bodo v polovici države začele konec januarja.

V več termalnih družbah za letošnje zimske počitnice že zaznavajo povečano povpraševanje in si obetajo dobro zasedenost. Nekatere, ki ležijo blizu slovensko-hrvaške meje, zaradi vstopa južne sosede v schengensko območje zaznavajo dodatne dnevne kopalce iz Hrvaške.