Za nami je prvi vrhunec zimske sezone, božično-novoletni prazniki. Preverili smo utrip v naši soseščini. Smučarske počitnice so vse dražje in v prazničnem terminu štiričlansko družino hitro stanejo najmanj 3000 evrov za en teden, a vseeno so bili hoteli in apartmaji v Avstriji in Italiji polni, gostje pa od vsepovsod. Ne gre več le za nemške, nizozemske ali ruske turiste (v osrednjo Evropo priletijo predvsem prek Carigrada ali Beograda), ampak vse več gostov prihaja iz smučarsko eksotičnih držav, kot so Singapur, Bahrajn, Kazahstan ali Savdska Arabija. Ti seveda za en teden ne odštejejo 3000 evrov, ampak prej 30 tisoč. Slovencev je bilo vsaj v Dolomitih veliko v predsezoni, ko so cene zmernejše, proge pa manj oblegane.

Cene kart rastejo precej hitreje od inflacije
Za dnevno smuko je bilo treba med prazniki na avstrijskem Koroškem odšteti od 65 do 67 evrov, v Dolomitih pa stane vozovnica za celotno področje (Super Dolomiti) že 83 evrov, kar je 24 odstotkov več kot pred tremi leti. Cene kart rastejo hitreje od inflacije, je pa res, da se je elektrika občutno podražila, zasneževanje pa je nujno, saj naravnega snega letos marsikje precej primanjkuje. Številne strmine okrog smučišč so tako gole. Je pa bila na smučiščih snežna površina predvsem ob koncu decembra izjemna in je zdržala ves dan. Ravno zato si marsikdo enotedenske počitnice raje privošči zdaj, ko je sonce še nizko. Februarja namreč lahko naletiš na res slabe razmere, kot so bile na primer lani, ko je bilo čez dan +10 stopinj, proge pa že dopoldne v obupnem stanju.

Corvara prijazna za družine z otroki
Matej iz Kranja, ki že več let zimski dopust preživlja v Corvari, je pohvalil predvsem odlične razmere ob koncu decembra. "Snega ni bilo prav veliko, naravnega le okrog 20 centimetrov, a so z umetnim snegom naredili odlično podlago, tako da je bil pravi užitek smučati tudi popoldne, vse do zaprtja ob 16.30. Pogosto se namreč po kosilu pojavijo grbine, ki jemljejo voljo do smučanja, tokrat pa tega ni bilo opaziti." Nasploh je bilo vreme sanjsko, dodaja Matej: "Prekrasno, sonce in zimske temperature. Ker imamo tudi dva otroka, se nam zdi še pomembno, da je dobro poskrbljeno zanje. V Corvari je kar nekaj otroških parkov, zelo prijazen je tudi bližnji Colfosco. Alta Badia prav tako ponuja prostrane terene in privablja goste z raznimi parki. Še zdaleč to smučanje ni poceni, a najdemo apartma, ki ni povsem ob smučišču, tako da plačamo nekaj manj kot 300 evrov na dan."

Kronplatz: 50 kilometrov smučanja na dan
Slovencem je dobro poznano smučišče Kronplatz, ki je od Ljubljane oddaljen kakšne tri ure in pol vožnje. Robert iz okolice Ljubljane je bil (med novoletnimi prazniki) z družino letos prvič na tem smučišču, izkušnja pa zelo pozitivna. "Vse je blizu in zgoščeno, ni se treba voziti z veliko sedežnicami ali gondolami, preden se smuka lahko začne. V Alti Badii smo lani v vsem dnevu presmučali 30 kilometrov prog, tukaj pa vsak dan skoraj 50 kilometrov. Zelo nam je bilo všeč, ker so smučišča široka in lahko vsak najde zase svojo priljubljeno progo. Sprva mi sicer ni bilo všeč, da na Kronplatzu prevladujejo gondole, sedežnice so le tri, če se ne motim. A smo se sčasoma navadili, da je treba smuči ves čas dajati gor in dol."

Nekateri ne spoštujejo pravil in samo divjajo
Gostinska ponudba je odlična, pivo stane malo manj kot pet evrov. Ni pa šlo brez nekaterih neprijetnih izkušenj, pravi Robert. "Otroka sta pogrešala več poligonov s kakšnimi skoki, grbinami. Postavljeni sta le dve progi za smučanje, kjer merijo čas. Bolj me moti kultura smučanja. Najbolj nadležni so bili deskarji oziroma smučarji prostega sloga. Njihovo vedenje je bilo katastrofalno. Polni 'šus' proti dolini, brez kakšnih zavojev, za druge se ne menijo. Imeli smo incident, ko je eden od takšnih smučarjev skoraj s polno hitrostjo oplazil hčerko. Bila je močno preplašena in nekaj časa ni upala nikamor. Ni veliko manjkalo, pa bi se lahko končalo s hudo nesrečo."

Pivo nad šest evrov, espresso po 3,5 evra
Za poročilo iz avstrijske Koroške smo prosili Simona iz Ljubljane, ki ima sezonsko karto za vsa koroška smučišča, tako da je dober poznavalec razmer. "Če se je pred božičem še zdelo, da koroška smučišča med prazniki ne bodo doživela množičnega obiska, se je v zadnjem koncu tedna lanskega leta zgodba obrnila. Osojščica, Bad Kleinkirchheim, Katschberg, Turracher Höhe, Mokrine in druga zimskošportna središča takoj za avstrijsko mejo so bila v lepem, vmes tudi (pre)toplem vremenu oblegana, kot da smučarske vozovnice niso (ponovno) dražje. Za dnevno smuko je namreč treba odšteti od 65 do 67 evrov. Cene so vse bolj navite tudi v kočah. Pivo (tudi brezalkoholno) pod šestimi evri je že redkost, espresso prodajajo po 3,5 evra in več, malinovec (oziroma po avstrijsko smučarsko vodo) stane vsaj štiri evre, slavni kvašeni cmok (Germknödel) redkokje prodajajo po manj kot 10 evrov, cena dunajskega zrezka je že zdavnaj prešla mejo 15 evrov."

Bad Kleinkirchheim z muzejskimi napravami
Smučarjev očitno ne motijo tudi včasih prastare naprave, ki na Koroškem z redkimi izjemami ne sledijo razvoju iz drugih smučarskih regij, denimo Tirolske, Solnograške ali italijanskih Dolomitov. "Še najbolj so na tem področju zaspali v Bad Kleinkirchheimu, kjer so žičnice na osrednjem smučišču v povprečju stare več kot 45 let! Na drugih smučiščih so naprave vendarle novejšega datuma, a marsikateri načrti so na avstrijskem Koroškem uresničeni z zamudo – kot denimo nova gondola na vrh Ainecka (Katschberg), ki bo morala smučarje voziti že v prejšnji sezoni, a je na njenem mestu še vedno več kot 35 let stara trisedežnica. Na vseh koroških smučiščih je letos le ena nova naprava. Pokrita šestsedežnica Trögl je na Mokrinah nadomestila štirisedežnico z istim imenom, ki se je v Sloveniji žal spominjamo tudi po tragediji v letu 1992, ko so zaradi počenega kolesca in posledično zataknjenega sedeža umrli štirje smučarji, med njimi trije Slovenci."

Še na ledenikih ne gre več brez umetnega snega
"So pa koroški žičničarji v zadnjih letih vsekakor veliko vlagali v sisteme zasneževanja," še ugotavlja naš sogovornik: "Kljub pičli naravno snežni odeji, ki le redkokje presega 20 centimetrov, je odprta velika večina smučarskih prog. A ravno umetni, kompaktni sneg ni pogodu ljubiteljem mehkejše podlage, proge so že kmalu po odprtju zdrsane in zahtevajo nekoliko konkretnejši pritisk na robnike. Ob zavedanju, da brez umetnega snega letos najbrž ne bi mogli zagnati niti ene žičnice (vključno s tistimi na ledeniku nad dolino Möll), pa je verjetno tudi ta napor zanemarljiv v primerjavi z užitkom, ki ga prinaša smučanje na svežem zimskem zraku."