Hkrati želijo predstaviti tudi značilnosti čebule in njene zdravilne snovi. Potem ko se je pridelek na skednju dobro posušil, lükarice avtohtono rdečo čebulo oziroma lük pred prodajo še očistijo, pripravijo slamo za pletenje in jo spletejo v krence oziroma kite, ki jih imajo kupci najraje.

"12 čebul gre v kito," je povedala 87-letna lükarica Terezija Cigler, ki ravno čebuli pripisuje zdravilne lastnosti in razlog za vitalnost v zrelih letih. Letošnji pridelek naj bi bil še posebej dober, Terezija pa je prepričana, da je ravno lük tisto pravo zdravilo.

Marija Cizerl pravi, da dnevi brez čebule ne obstajajo: "Poglejte, kako smo čili, stara sem 84 let, pa še vedno vse to delam." Tudi ona zasluge za vitalnost pripisuje slavnemu prleškemu lüku in dodaja, da mora čebula na jedilniku biti vsak dan. Letos so ga ročno pridelali približno 700 kilogramov. Maja Bezjak iz Turistično-etnografskega društva Lükari je povedala, da kljub letošnjemu neugodnemu vremenu čebula ni gnila, je pa nekoliko manjša kot prejšnja leta.

V nedeljo pa bo v Dornavi čebulo mogoče ne le kupiti, ampak tudi pokusiti. Lükarice pripravljajo pokušino različnih čebulnih jedi. "Gre v kruh, v kake pogače, gre v kake rogljičke, tista prava, naša jed, ki jo ponujamo, pa je seveda 'oljof lük' z jajci, naš lükarski sendvič, ne sme pa manjkati niti kruh z zaseko in čebulo."