Nove rove so odkrili dobro leto in pol po tem, ko je jamar Luka Biščak preplezal steno v Martelovi dvorani do vrha in tam odkril dihalnik, skozi katerega je nastajal močan prepih. To je kazalo, da je špranja pod stropom te velike dvorane povezana z zunanjim svetom, čeprav je približno 220 metrov pod površjem.

Biščak je potem lociral dihalnik na površini glede na linijo plezanja, kjer je bila ravno tako že opažena špranja. Kot je na predstavitvi odkritja povedal član raziskovalne ekipe Jaka Jakofčič, so na tem mestu zaradi močnega prepiha že začeli kopati tudi leta 2008.

Divaškim jamarjem je tako pomagal, občasno pa so na pomoč priskočili tudi jamarji iz drugih društev. Med njimi so bili denimo tudi Čehi, ki so ob zadnjem obisku pregledali površje nad jamo z georadarjem in odkrili dva večja fosilna rova, kamor so slovenski jamarji po dolgotrajnem kopanju prišli januarja letos.

Jamarji opravili 58 akcij in 1.198 delovnih ur

S tem so Škocjanske jame podaljšali za 400 metrov, skupna dolžina rovov pa je zdaj nekaj manj kot sedem kilometrov. Vendar pa to, kot pravijo, zagotovo ni zadnja številka, saj rovi vodijo proti drugim že znanim jamam, samo povezavo med njimi morajo najti.

Najdena rova iz tal Martenove dvorane nista vidna, saj sta skrita za manjšo kamnito polico. Gre za tako imenovana fosilna rova, ki ob visokem vodostaju pomagata pri odtekanju vode iz Škocjanskih jam, saj visoka voda lahko Martenovo dvorano napolni tudi vse do vrha - na to nakazujejo številne sveže naplavine, zlasti les in plastenke.

V delovnih in raziskovalnih akcijah je sodelovalo 24 jamarjev iz petih jamarskih društev, v skupno 58 akcijah pa so opravili kar 1.198 delovnih ur. Novo jamo so poimenovali Skrita jama, njeno raziskovanje pa bodo ob podpori vodstva Parka Škocjanske jame tudi nadaljevali.