VrH Julijcev je večletni projekt, v sklopu katerega odgovorni načrtujejo dolgoročne spremembe pri interakciji med javnostjo in naravo parka. Nekatere spremembe bodo obiskovalci opazili že letos. Na nekaterih območjih, zlasti na Pokljuki, so bile vzpostavljene nove informacijske table in mirna območja.

VrH Julijcev, ki so ga podaljšali še za eno leto, do konca leta 2023, je partnerstvo varstva narave, gozdarstva, planinstva in turizma s skupnim ciljem prispevati k izboljšanju stanja narave. V njem sodeluje kar sedem partnerjev. Med njimi je tudi Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki je izvedel nekaj ukrepov za zaščito divjega petelina na Pokljuki.

Ena izmed predstavljenih novosti je skupek desetih praktičnih napotkov za odgovorno in skrbno obiskovanje narave Triglavskega narodnega parka (TNP). Med drugim opozarjajo na hojo po označenih poteh, parkiranje na javnih parkiriščih in uporabo javnega potniškega prometa ter na kampiranje zgolj v uradnih kampih.

Kot je poudaril direktor javnega zavoda TNP Tit Potočnik, je edini slovenski nacionalni park velika dragocenost, zato so si v zavodu zadali strateške usmeritve glede obiskovanja parka, usmerjanja obiska in umirjanje prometa. Pri tem je ključno obiskovalce spodbujati k uporabi javnih prevoznih sredstev.

Razširitev javnega prevoza

V ta namen bo na območju Julijskih Alp letos poleti na voljo skoraj 30 dodatnih linij javnega prevoza, in sicer devet v Bohinju, 11 v dolini Soče in devet na območju Radovljice, Bleda, Jesenic in Kranjske Gore. Kot je povedal direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe Klemen Langus, se stroški teh prevozov večajo, zato za pomoč prosijo tudi državo.

Posebej se letos osredotočajo na umirjanje prometa na Pokljuki. Po lanskem velikem zanimanju za prevoze z bohinjske strani, letos pripravljajo tudi prevoze z Bleda. Z obeh strani bodo brezplačni avtobusni prevozi na voljo vsak dan od 1. julija do 20. septembra. Langus upa, da bodo v kratkem poskrbeli tudi za digitalizacijo voznih redov, kar bo obiskovalcem olajšalo uporabo javnega prometa.

"Umirjanje prometa v poletni sezoni je osrednja aktivnost, da živalskemu svetu v obdobju, ko vzgaja svoje mladiče, zagotovimo mir in varen prostor," je poudaril vodja projekta VrH Julijcev Andrej Arih iz javnega zavoda TNP. Za ohranjanje življenjskega prostora divjega petelina so zato v gozdnem prostoru vzpostavili 19 mirnih območij.

Tiha območja za mirne peteline

Začeli so tudi telemetrično spremljati živali z GPS-oddajniki, s katerimi so opremili pet divjih petelinov in tri belke. Izkazalo se je, da se divji petelin izogiba planinskim potem, zato je uveljavitev mirnih območij, ki usmerjajo ljudi na obstoječe poti, zelo pomemben ukrep, je ocenil Arih.

"Prepričan sem, da bo večina obiskovalcev razumela, da je ohranitev teh karizmatičnih vrst, s katerimi se lahko pohvalimo, tako pomembna, da se bodo pripravljeni odreči svojemu interesu nabiranja borovnic in gob na teh nekaj 100 hektarjih Pokljuke," je o uveljavljanju mirnih območij dejal Arih.

S projektom se osredotočajo tudi na informiranje in osveščanje. Tako so že prenovili učno pot Goreljek, v teku je nadgradnja Pokljuške poti, uredili pa bodo tudi novo informacijsko točko Mrzli Studenec. Skupno bo tako postavljenih kar 50 novih informativnih tabel. V šestih planinskih kočah vzpostavljajo informacijske točke za boljše poznavanje živalskih vrst na tem območju.

Planinska zveza Slovenije bo v okviru projekta usposobila 70 dodatnih varuhove gorske narave, ob tem da so jih v zadnjih 20 letih usposobili že okoli 370. Pripravljajo tudi dokumentarni izobraževalni film o vplivu gorskega turizmu na divjega petelina in belko, o visokogorskih jezerih in o tem, kako naj ljudje obiskujejo izjemno območje parka.

Posadili so 13.000 sadik plodonosne lesne vegetacije, ki je pomembna za koconoge kure. Poleg tega so okoli Fužinarskih planin razredčili 15 hektarov rušja in grmovja ter očistili 61 kilometrov presek. S tem so, kot je poudarila Brigita Oblak iz ZGS-ja, prispevali k izboljšanju življenjskega habitata živali.

Zavod za ribištvo Slovenije medtem nadaljuje izlov rib iz Dvojnega jezera, ki ga izvaja že tretje leto zapored. Miha Ivanc iz omenjenega zavoda je pojasnil, da so do letošnjega leta iz jezera pobrali že skoraj 18.000 rib.