Ob čakanju na ponovni zagon turistične dejavnosti so v enem izmed tamkajšnjih hotelov pripravili novo ikonografiko o Bohinjskem jezeru in Bohinju, s katero želijo obiskovalcem na zanimiv in zabaven način približati to območje ter jih povabiti tudi na raziskovanje manj znanih kotičkov.

"Turistična realnost je v obdobju epidemije vse prej kot prijetna. Človeku delo, poleg finančne varnosti, daje občutek, da je koristen. In občutek, da smo nekaj dobrega naredili, nam godi. Zaposleni hotelski delavci pa ta občutek pogrešamo že od konca oktobra," so ob obletnici epidemije sporočili iz bohinjskega hotela Sunrose 7.

Ker o sproščanju ukrepov lahko za zdaj le ugibajo, uteho iščejo tudi v odgovorih na najpomembnejše vprašanje, ki si ga turistični delavec lahko postavi: "Kako ponudbo kraja še bolj približati težko pričakovanim gostom?" Zato so pripravili informativno spletno ikonografiko o Bohinju in Bohinjskem jezeru, v katero so vložili več kot 120 ur dela.

"Od skrivnih kotičkov do izjemnih razgledov Bohinjsko jezero vabi, da ga raziščete in občutite mir, tišino in nedotaknjeno naravo Julijskih Alp v Triglavskem narodnem parku," obiskovalce v slovenščini in angleščini nagovarja ikonografika. V njej si je mogoče ogledati in prebrati vrsto zanimivosti, od tega, da je v Bohinjskem jezeru dovolj vode, da pokrije površino Slovenije, do tega, da v jezeru živi 53 vrst alg, 60 vrst epifavne in 16 vrst rib.

Voda se v jezeru v celoti obnovi kar trikrat letno

Bohinjsko jezero je ledeniško-tektonskega nastanka. Po najdaljši diagonali meri nekaj več kot štiri kilometre, široko je dober kilometer. Na zahodni strani je njegov največji dotok, ki ga predstavlja slap Savica. Voda iz jezera odteka na vzhodni strani pod kamnitim mostom z reko Jezernico, ki je druga najkrajša reka v Sloveniji. Po združitvi z Mostnico po dobrih 100 metrih postane Sava Bohinjka. Voda se v jezeru v celoti obnovi kar trikrat letno.

Konec zadnjega ledeniškega obdobja je bilo Bohinjsko jezero približno 18 metrov višje in je segalo vse do vasi Stara Fužina. Le desetina Bohinjskega jezera je plitvejša od 10 metrov. Oziroma 80 odstotkov jezera je globljega od 20 metrov, v 20 odstotkih pa celo globlja od 40 metrov. Jezero je včasih na površini pogosto zamrznilo, tako da je bilo mogoče tudi drsati, poleti pa je priljubljena dejavnost plavanje, saj temperatura vode na površini doseže celo do 25 stopinj Celzija.

Ustvarjalci ikonografike ob tem poudarjajo še nekatere druge, morda manj znane znamenitosti Bohinja. Ob slapu Savica in Voglu so tu še korita Mostnice, razgledišči Peč in Vogar, pa tudi slap Govic, ki se po močnem deževju pojavi v skalnem pobočju gore Pršivec.