V zimski sezoni bo nemški letalski prevoznik Lufthansa v Frankfurt letel dvakrat dnevno, zjutraj in zgodaj popoldne. Air France bo Slovenijo s Parizom sprva povezoval trikrat tedensko, postopoma pa naj bi znova prešel na dnevno letenje. V Carigrad bodo potniki s Turkish Airlines v prvem delu zimske sezone lahko poleteli trikrat tedensko, od januarja naprej pa načrtujejo dodatne polete, če bodo to razmere dovoljevale.

Air Serbia bo v Beograd sprva ponujala štiri polete tedensko, z novembrom pa predvideva prehod na dnevno letenje. Easyjet se bo s poleti na londonski Gatwick po novembrski prekinitvi vrnil decembra z dvema poletoma tedensko, pozneje pa ponudil štiri polete na teden. Po napovedih bo na začetku leta 2021 dodal še povezavo na londonsko letališče Luton, sprva z dvema poletoma na teden.

V Podgorico bo Montenegro Airlines od konca novembra ponujal štiri polete tedensko. Z decembrom naj bi se vrnila še LOT Polish Airlines s štirimi poleti na teden v Varšavo in Transavia z dvema tedenskima poletoma v Amsterdam. Brussels Airlines znova vzpostavitev poletov predvideva za februar prihodnje leto, ko naj bi v Bruselj ponudil pet poletov na teden.

V Fraportu Slovenija, ki upravlja Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, ob objavi zimskega voznega reda opozarjajo, da gre za trenutne uradne napovedi letalskih prevoznikov, ki se lahko razlikujejo od dejanskega izvajanja poletov, saj se v trenutnih razmerah pogosto pojavljajo spremembe. Potnikom zato priporočajo, da na spletnih straneh prevoznikov sproti preverjajo vozni red.

V Fraportu Slovenija upajo, da se bodo ob uspešnem obvladovanju epidemije znova vzpostavili ustreznejši pogoji za pogumnejši nastop letalskih prevoznikov na slovenskem trgu in se bodo čim prej vrnili še drugi.

Na ministrstvu za gospodarstvo sicer po pisanju Dela pripravljajo razpis, na katerem bodo lahko letalski prevozniki pridobili subvencijo za polete v Ljubljano, saj da je kar nekaj prevoznikov zainteresiranih za polete v Slovenijo. Državno subvencioniranje tujih letalskih prevoznikov sicer omogoča peti protikoronski sveženj. Na ministrstvu še vedno preigravajo tudi možnosti o državnem sodelovanju pri ustanovitvi novega nacionalnega prevoznika.

Prek Brnika je v devetih mesecih letos potovalo 267.780 potnikov, kar je 81,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. V Evropi je promet po podatkih združenja evropskih letališč do konca septembra upadel za 72 odstotkov.

Za čimprejšnje okrevanje prometa bo ključna politična volja, to pa bo spodbudilo le konstruktivno sodelovanje vseh deležnikov v letalstvu. Prizadevanja evropske letalske industrije so trenutno usmerjena v oblikovanje enotnega okvira ukrepov za vse države EU-ja, ki bi namesto obvezne karantene vpeljal testiranje potnikov pred odhodom. To bi znova omogočilo prost pretok ljudi in spodbudilo okrevanje turizma ter potovanj, posledično pa bi bilo število ogroženih delovnih mest v sektorju manjše.

"Tveganje za okužbo med poletom zelo nizko"
Letenje sicer ostaja ena najvarnejših oblik potovanja tudi med pandemijo covida-19. Raziskava pod okriljem mednarodnega združenja letalskih prevoznikov kaže, da je tveganje za okužbo s covidom-19 med poletom zelo nizko. Od 1,2 milijarde potnikov, ki so letos potovali z letalom, je bilo identificiranih le 44 potencialnih primerov prenosa okužbe na letalu, tj. en primer na vsakih 27 milijonov potnikov.

Da je prenos okužbe na letalu zelo malo verjeten, po navedbah Fraporta Slovenija potrjuje tudi skupna raziskava izdelovalcev letal Airbus, Boeing in Embraer – v kabinah letala sistem kroženja zraka od zgoraj navzdol omejuje prenos okužbe na sopotnike, dodatno varnost predstavljajo še izjemno učinkoviti zračni filtri, ki vsake od dve do tri minute izločijo 99,9 odstotka delcev v zraku, vključno z virusi.